Nezgodno zavarovanje, dnevna odškodnina in trajna invalidnost

Nezgodno zavarovanje je eno od najpogosteje sklenjenih zavarovanj. Zavarovalnice z različnimi akcijami nezgodno zavarovanje vneto ponujajo praktično vsem, od šolarjev do upokojencev.

Poznamo individualna, partnerska in kolektivna nezgodna zavarovanja. V polici za nezgodno zavarovanje se običajno predvidi izplačilo zavarovalnine v primeru nezgodne smrti in trajne invalidnosti ter izplačilo dnevne odškodnine. A pri izplačilu se pogosto zaplete.

Nezgodna invalidnost

Pri izplačilu zavarovalnine (dajatev zavarovalnice pri tovrstnih zavarovanjih) se, čeprav gre za na videz enostavno zavarovalno pogodbo, velikokrat zaplete in brez pomoči strokovnjaka zavarovanec težko pride do primerne zavarovalnine.

Medtem ko pri izplačilu zavarovalnine za nezgodno smrt beležimo sorazmerno malo zapletov, so ti pogosti pri trajni invalidnosti, ko je sporen odstotek invalidnosti. Težave še posebno rade nastanejo pri hujših posledicah in večjih zavarovalnih vsotah, ko gre za sorazmerno visoka izplačila. Posebno previdni moramo biti tudi v primeru, ko je v zavarovalni polici za hujše posledice predvideno podvojeno izplačilo zavarovalnine.

Odstotek invalidnosti se določa po zavarovalniških tabelah, pri tem pa se pogosto zgodi, da zavarovalnice priznajo prenizek odstotek invalidnosti. Zdi se, da pri tem računajo, da se bo zavarovanec mirno sprijaznil z nižjo priznano invalidnostjo in s tem z nižjo zavarovalnino, še posebno, ker večinoma ne gre za velike zneske in si zato zavarovanci ne morejo privoščiti stroškov medicinskih izvedenskih mnenj in reševanja zadeve na sodišču.

Različne razlage zavarovalnic

Včasih se zaplete že pri sami opredelitvi, ali se konkretna nezgoda sklada z opisom nezgode v zavarovalnih pogojih, ki so del zavarovalne pogodbe o nezgodnem zavarovanju. Vsaka zavarovalnica ima v svojih pogojih določeno, kaj se šteje za nezgodo in kaj ne.

Primer: Zavarovanec je na zelo strmem pobočju padel na roko, se sesedel in se nato kotalil po pobočju ter si pri tem poškodoval hrbtenico. Nezgodno zavarovanje je bilo sklenjeno pri dveh zavarovalnicah: ena od zavarovalnic je brez pomislekov izplačala zavarovalnino za dnevno odškodnino in trajno invalidnost, druga pa je bila pripravljena plačati samo škodo zaradi poškodbe roke; trdila je, da je poškodba hrbtenice nastala zaradi slabosti ob padcu na roko in da tega dela škode zavarovanje ne pokriva oziroma je izključen iz zavarovanja. Zadevo je bilo potrebno reševati na sodišču, kjer je bila za zavarovanca ugodno rešena.

Zavarovalnin toliko kot polic

Zavarovalnina se lahko izplača iz več sklenjenih zavarovalnih polic za nezgodno zavarovanje (če ima zavarovanec sklenjeno nezgodno zavarovanje pri treh zavarovalnicah, mu morajo zavarovalnino izplačati vse tri). Koliko nezgodnih zavarovanj in za kolikšno zavarovalno vsoto jih bo nekdo sklenil, je njegova svobodna odločitev, edina omejitev je višina premije, ki jo je zmožen oziroma pripravljen plačati za vsako sklenjeno nezgodno zavarovanje.

Višina zavarovalniškega izplačila je odvisna od višine vplačanih premij. Če se torej ob sklenitvi nezgodnega zavarovanja odločimo, da bomo plačevali nizko premijo, ne moremo pričakovati, da nam bo zavarovalnica v primeru nezgode izplačala visoko zavarovalnino.

Dnevna odškodnina

Dnevna odškodnina (ime nekoliko zavaja, saj gre v bistvu za zavarovalnino) oziroma dnevno nadomestilo se praviloma izplača za čas zavarovančevega bolniškega dopusta (staleža). Dnevna odškodnina je običajno omejena na največ 200 dni. Zavarovalnice pogosto priznajo manj dni, kot bi bilo primerno, in pri tem navajajo različne utemeljitve: da povprečno zdravljenje v podobnih primerih traja manj časa, da je zdravljenje trajalo dlje zaradi predhodnih zdravstvenih težav in podobno.

Za več informacij o nezgodnem zavarovanju se lahko obrnete na nas, o odškodninah in zavarovalninah pa si lahko preberete tudi tukaj.