Nezgodno zavarovanje

Nezgodno zavarovanje sklenemo zato, da smo po morebitni nezgodi upravičeni do določenega denarnega zneska (dnevna odškodnina in zavarovalnina za invalidnost; v primeru smrti zavarovane osebe zavarovalnino prejmejo upravičenci, določeni v zavarovalni polici oziroma v zavarovalnih pogojih).

Nezgodno zavarovanje sklene veliko ljudi, ki pa pogosto ne razumejo vsebine zavarovalne pogodbe, ki je podrobneje opredeljena z zavarovalnimi pogoji. Povedano drugače: pri sklenitvi takšnega zavarovanja navadno ni nobenih nejasnosti, težave običajno nastajajo šele, ko se zavarovana oseba poškoduje in želi izplačilo zavarovalnine.

nezgodno zavarovanje

Posameznik lahko sklene eno ali več nezgodnih zavarovanj pri isti zavarovalnici ali pri različnih zavarovalnicah, tako v primeru nezgode prejme zavarovalnino za vsako sklenjeno zavarovanje.     

V primeru nezgode je zavarovana oseba upravičena do zavarovalnine zaradi invalidnosti (invalidnost se določa po zavarovalniških tabelah) in do dnevne odškodnine za obdobje, ko ni bila sposobna za delo. Ob sklenitvi zavarovanja se v zavarovalni polici lahko določi tudi izplačilo za dneve, prebite v bolnici, prav tako pa tudi, kdo (ime in priimek) je v primeru smrti zavarovanca upravičen do izplačila zavarovalnine. Če tega podatka v zavarovalni polici ni, se v primeru smrti ravna po določbah v zavarovalnih pogojih (običajno so do zavarovalnine upravičeni zakoniti dediči).

Je nezgoda, ni nezgoda?

Zavarovalnica najprej ugotavlja, ali gre v konkretnem primeru za nezgodo ali ne (kaj se šteje oziroma se ne šteje za nezgodo, je določeno v zavarovalnih pogojih). V splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje je navedena cela vrsta situacij, ki se ne štejejo za nezgodo. Na primer: za nezgodo se ne šteje, če poškodba nastane zaradi prekomernega telesnega napora oziroma nagle telesne kretnje, do katere pride brez zunanjega vzroka.

Zavarovalni pogoji določajo številne omejitve obveznosti zavarovalnice (npr. ko na obseg posledic in dolžino zdravljenja vplivajo predhodne degenerativne spremembe, ob neuporabi varnostne čelade, ob vožnji z alkoholiziranim voznikom) in izključitve obveznosti zavarovalnice (npr. ko do poškodbe pride zaradi slabosti zavarovanca).

Dnevna odškodnina

Če se ugotovi, da je bila zavarovana oseba poškodovana v nezgodi, ki ustreza zavarovalnim pogojem, se izplača dnevna odškodnina (pri večini zavarovalnic do največ 200 dni). Če je v zavarovalni polici določeno plačilo za dneve, ki jih zavarovanec preživi v bolnici, je seveda upravičen tudi do tega.  

Invalidnost

Če nesreča pusti trajne posledice oziroma pride do trajne izgube splošne delovne sposobnosti, se glede na zavarovalniške tabele določi odstotek invalidnosti in izplača ustrezna zavarovalnina. Pri določanju odstotkov invalidnosti po zavarovalniških tabelah je po navadi največ težav; velikokrat se izkaže, da je bila invalidnost v odstotkih napačno ovrednotena in da zavarovancem pripada višja zavarovalnina.

Smrt in 100 % invalidnost

Najmanj težav pri izplačilu zavarovalnine je v primerih smrti ali zelo hudih posledic, ki jasno kažejo na 100 % invalidnost. Stanje je namreč preveč očitno, da bi s strani zavarovalnice prišlo do pomislekov in izmikanj glede izplačila zavarovalnine.

Podvojena vsota

Zelo problematični pa so lahko primeri, ko je v zavarovalni polici dogovorjeno nezgodno zavarovanje s tako imenovano podvojeno zavarovalno vsoto oziroma s progresijo (izplačilo podvojene zavarovalnine od določenega odstotka invalidnosti dalje). Zavarovalnica namreč pogosto oceni oziroma določi odstotek invalidnosti, ki je pod mejo, ko je dolžna izplačati podvojeno zavarovalnino.

Za več informacij ali pomoč pri uveljavljanju zavarovalnine se lahko obrnete na nas.