Z uveljavljanjem povrnitve premoženjske škode se najpogosteje srečamo v primeru prometne nesreče. Škoda na vozilu lahko povzroča nemalo preglavic.
Če je škoda na vozilu nastala zaradi krivde drugega v prometni nesreči udeleženega voznika, lahko oškodovanec povrnitev škode uveljavlja iz povzročiteljevega obveznega zavarovanja odgovornosti ali iz lastnega kasko zavarovanja. Čeprav bi moralo biti reševanje škode iz kasko zavarovanja enostavno, v praksi pogosto še zdaleč ni tako. V kolikor gre za manjšo škodo, praviloma sicer ni težav, če pa je škoda večja in je popravilo zato drago, je pred zavarovanci običajno trd oreh.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 1. julija, 2024 Razno
Spoznanja, da se nekatere bolezni pogosto pojavljajo pri določenih poklicih, so stara več sto let. Pri nas so idrijske rudarje že v 18. stoletju zdravili zaradi značilnih bolezni, ki so se pojavljale pri delu v rudniku živega srebra.
Uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja in pravic iz zdravstvenega zavarovanja pa je obolelim delavcem omogočeno šele od leta 2023, ko je bil objavljen (v Uradnem listu RS, št. 25/2023) novi Pravilnik o poklicnih boleznih. Pogosto spregledana pa je možnost uveljavljanja odškodnine zaradi poklicne bolezni od delodajalca.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) poklicne bolezni opredeljuje kot bolezni, ki so povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Pravilnik o poklicnih boleznih vsebuje Seznam poklicnih bolezni in določa postopek ugotavljanja poklicnih bolezni.
Delodajalec odgovarja za poklicno bolezen enako kot za poškodbo pri delu.
Oboleli za poklicno boleznijo imajo pravico zahtevati odškodnino za poklicno bolezen od delodajalca, če je ta krivdno ali objektivno odgovoren za nastanek poklicne bolezni. Delodajalec je krivdno odgovoren, če ni zadostil vsem predpisanim in poznanim ukrepom za preprečitev takšne bolezni. Če se delodajalec ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, pa je odgovoren objektivno – odgovarja navkljub temu, da je ukrepal, kot je potrebno.
Odškodnine za poklicno bolezen praviloma ni mogoče zahtevati od zavarovalnice, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost, saj ta zavarovanja praviloma izrecno izključujejo kritje tovrstnih škod. Z zavarovanjem odgovornosti delodajalca so namreč krite škode, ki so posledica nenadnega in presenetljivega dogodka, ki ga najlažje opredelimo kot nesrečo, niso pa krite škode, ki nastanejo zaradi kontinuiranega škodljivega delovanja na delavce v daljšem obdobju.
Primeri poklicnih bolezni – tudi covid-19
Na Seznamu poklicnih bolezni so: bolezni, ki jih povzročijo določeni kemični dejavniki (akrilonitril, arzen, ogljikov monoksid, živo srebro itd.; v tej skupini je 36 kemičnih dejavnikov), kožne bolezni, ki jih povzročijo snovi in dejavniki, ki niso navedeni drugje na seznamu (npr. saje, katran, smola), bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi in dejavnikov, ki niso navedeni drugje(silikoza, azbestoza, alergijske astme itd.; naštetih deset bolezni), nalezljive in parazitske bolezni, npr. tetanus, bruceloza, virusni hepatitis, covid -19 (ki ga povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu in socialnem varstvu ter pri pomoči doma ali v pandemičnih razmerah v sektorjih, v katerih pride do izbruha pri dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe), bolezni, ki jih povzročijo določeni fizikalni dejavniki (npr. katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje, paraliza živcev zaradi pritiska).
Oboleli so upravičeni do odškodnine zaradi nastale nematerialne in materialne škode.
Pregled zaključenih odškodninskih zadev na naših sodiščih kaže, da se odškodnine v sodni praksi za podobne poškodbe pogosto zelo razlikujejo. Zakaj?
Vzrok za različno dosojene odškodnine v sodni praksi pri zelo podobnih poškodbah gre v prvi vrsti pripisati kompleksnosti okoliščin, ki vplivajo na odmero zneska.
Poškodbo hrbtenice najpogosteje povzročijo prometne nesreče, padci z višine in ekstremni športi.
Kako visoka bo odškodnina za poškodbo hrbtenice, je odvisno od prizadetosti poškodovanca. Višja odškodnina se prizna za poškodbe hrbtenice s trajnimi nevrološkimi motnjami.
Pri poškodbah pri delu se
oškodovancu, delodajalcu in odgovorni osebi zastavi vprašanje, ali je podana
odgovornost za delovno nezgodo. Šele ko se potrdi, da je kriv, torej odgovoren
delodajalec oziroma zavarovalnica (na podlagi sklenjenega zavarovanja
odgovornosti), se lahko posvetimo obsegu škode.
Predpogoj za začetek postopka uveljavljanja odškodnine za telesne poškodbe je nepravilnost oziroma napaka delodajalca, ki je povzročila škodni dogodek: neustrezna organizacija delovnega procesa, pomanjkljiva oziroma pokvarjena delovna oprema, neurejeno delovno okolje ali druge kršitve pravil varstva pri delu. Odgovornost za delovno nezgodo je praviloma krivdna, izjemoma pa objektivna.
Kako visoka bo odškodnina za telesne poškodbe, sodišče odloči po preučitvi oškodovančevih težav, upošteva pa tudi prisojene odškodnine v podobnih primerih.
Višina odškodnine za telesne poškodbe se določa na podlagi dveh temeljnih načel:
načelo individualizacije upošteva stopnjo in trajanje bolečin ter strahu v konkretnem primeru, zato je treba popoškodbene težave čim bolje predstaviti, saj to odločilno vpliva na odmero odškodnine,
načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine se opira na sodno prakso, torej na prisojene odškodnine v podobnih primerih.
Če med zdravljenjem poškodb, nastalih v prometni ali delovni
nesreči, ne morete delati, vam pripada odškodnina zaradi izgube zaslužka.
Oškodovancem, ki zaradi telesnih poškodb ne morejo opravljati svojega običajnega dela, nastane precejšnja finančna škoda. Povzročitelji oziroma odgovorne osebe (zavarovalnice) na tovrstno škodo zelo radi pozabljajo, marsikateri oškodovanec pa ne ve, da mu pripada tudi odškodnina zaradi izgube zaslužka.
Ali je pomembno, katera zavarovalnica rešuje odškodninski zahtevek za telesne poškodbe?
Pri reševanju škode na stvareh med zavarovalnicami ni velike razlike, pri reševanju odškodninskih zahtevkov za telesne poškodbe pa so razlike občutne, saj imajo zavarovalnice zelo različne pristope.
V
prometnih in delovnih nesrečah mnogokrat pride do poškodb ramenskega sklepa;
kako visoka bo odškodnina za poškodbo rame, je odvisno predvsem od teže
poškodbe.
Za
poškodbo rame je mnogokrat kriv padec na iztegnjeno roko, ko se sila prenese na
sklep. Neredko jo skupijo kolesarji.
