Odšteta za saobraćajnu nesreću

Ostvarivanje odštete za štetu prouzrokovanu saobraćajnom nesrećom započinje pitanjem odgovornosti. Da li oštećeni ima pravo na odštetu za saobraćajnu nesreću često je jasno već na prvi pogled, ali nije uvijek tako.

Oba vozača koja su učestvovala u saobraćajnoj nesreći odgovorna su za štetu prouzrokovanu trećim osobama. To znači da osobe koje su zadobile tjelesne povrede mogu tražiti odštetu za saobraćajnu nesreću od vozača, odnosno od osiguravajućih društava kod kojih vozači imaju sklopljeno osiguranje.

Preberi več

Visina odštete za tjelesne povrede

Kolika je odšteta za tjelesne povrede? Koliku ću odštetu dobiti? Zašto odgovor glede visine pravične odštete za tjelesne povrede nije jednostavan?

Oštećeni se često pitaju na kakvu odštetu za tjelesne povrede imaju pravo, ali u većini slučajeva ni iskusni advokat ne može odmah i precizno odgovoriti na ovo pitanje. Član 179. ZOO-a samo općenito određuje da oštećeni ima pravo na pravičnu novčanu odštetu. Naime, visina odštete za tjelesne povrede zavisi od više ili manje važnih okolnosti.

Preberi več

Odšteta zbog povrede na radu u Sloveniji

U slučaju povrede na radu oštećeni ima pravo na novčanu naknadu, ako se utvrdi odgovornost poslodavca ili osiguravajućeg društva s kojim poslodavac ima sklopljen ugovor o osiguranju od odgovornosti za slučajeve povrede. Ako poslodavac nema takvo osiguranje, odštetu se može tražiti direktno od poslodavaca. U praksi odštetu najčešće plaća osiguravajuće društvo poslodavca.

Preberi več

Obljube o visokih odškodninah

Kako z nami do najvišje odškodnine, visoke odškodnine in nizke provizije… Zveni znano? Odškodninske družbe s temi in podobnimi reklamnimi slogani vabijo oškodovance, naj preko njih urejajo odškodnino, kar pa je lahko zelo sporno iz več razlogov. Poleg tega se oškodovanci pogosto počutijo opeharjene, saj se obljube o visokih odškodninah le redko uresničijo.

Takšen odnos je problematičen najprej zato, ker oškodovanec pri odškodninski družbi podpiše bianco (neizpolnjen) obrazec pooblastila, na podlagi katerega ta družba uveljavljanje odškodnine prepusti odvetniku, ki sodeluje z odškodninsko družbo, s stranko pa se nikoli ne sreča. Sodelovanje odvetnikov s temi družbami je vprašljivo, zato ga obsoja in preganja tudi Odvetniška zbornica Slovenije. 

Preberi več

Odškodnina za poškodbe motorista

V Sloveniji se letno zgodi približno tisoč prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil (motorji, mopedi, skuterji …). Odškodnina za poškodbe motorista se izplača iz obveznega zavarovanja AO ali prostovoljnega zavarovanja AO-plus.

Po statističnih podatkih so za nastanek prometne nesreče največkrat krivi vozniki teh vozil (najpogosteje neprilagojena hitrost). Po mojih izkušnjah pa nesrečo pogosteje zakrivijo drugi udeleženci v prometu (krivda za nezgodo se velikokrat neutemeljeno, pod vtisom statističnih podatkov, pripisuje motoristom).

Preberi več

Odškodnina za poškodbe kolesarja

Kdaj je kolesar upravičen do odškodnine za telesne poškodbe v prometni nesreči? Če je bil v nesreči soudeležen voznik avtomobila, gre kolesarju praktično vedno določena odškodnina, saj je objektivna odgovornost voznikov motornih vozil uzakonjena.

Za škodo, ki je kolesarju nastala v prometni nesreči, odgovarjata voznik motornega vozila in zavarovalnica, pri kateri ima ta sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Njuna odgovornost je objektivna (odgovornost brez krivde).

Preberi več

Odškodnina za poškodbo pri delu

Odškodnina za poškodbo pri delu oškodovancu ne pripada v vsakem primeru. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec odgovoren za škodo, ki je delavcu nastala pri delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava, delavcu torej pripada odškodnina samo v primeru krivde oziroma objektivne odgovornosti delodajalca. Delodajalci se pogosto branijo priznati odgovornost za nezgodo.

Delodajalec ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, pač pa morajo biti za izplačilo odškodnine izpolnjeni določeni pogoji. Po drugi strani pa je v nekaterih primerih delavec upravičen do ustrezne odškodnine, tudi če mu ni priznana poškodba pri delu. Takšen primer je recimo poškodba, do katere pride na poti na delo, in sicer zaradi vzroka, za katerega odgovarja delodajalec.

Preberi več

Odškodnina za zvin vratne hrbtenice

Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba v prometnih nesrečah. Posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani. Odškodnine za zvin vratne hrbtenice se gibljejo od približno tisoč evrov do več deset tisoč evrov.

V prometnih nesrečah je najpogostejša poškodba zvin vratne hrbtenice – glava ob trčenju nenadzorovano zaniha naprej in nazaj. Še posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani, saj uporaba varnostnega pasu te poškodbe ne more preprečiti. Predvsem so izpostavljene osebe s predhodno okvarjeno hrbtenico (morebitne prejšnje poškodbe oziroma degenerativne spremembe) in osebe, ki imajo v času trka glavo nagnjeno vstran.

Preberi več

Kdo deduje?

Dedovanje postane aktualno ob koncu življenja. Z vprašanjem, kdo deduje po smrti, se včasih še bolj kot zapustnik ukvarjajo njegovi svojci pa tudi drugi ljudje.

Če zapustnik ne naredi oporoke, se njegovo premoženje deduje po zakonu. Kaj pa, če oporoke ne naredi in nima sorodnikov, ki bi lahko dedovali, kdo deduje v tem primeru? Dedič njegovega premoženja je država.

Preberi več

Višina odškodnine za telesne poškodbe

Kolikšna je odškodnina za telesne poškodbe? Kako visoko odškodnino bom dobil? Zakaj odgovor glede višine pravične odškodnine za telesne poškodbe ni enostaven?

Oškodovanci pogosto sprašujejo, kakšna odškodnina za telesne poškodbe jim pripada, a na to vprašanje niti izkušen odvetnik v večini primerov ne more dati takojšnjega natančnega odgovora. Obligacijski zakonik v 179. členu le na splošno določa, da je oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine. Višina pravične odškodnine je namreč odvisna od številnih bolj ali manj pomembnih okoliščin.

Preberi več