Odškodninska tožba

Odškodnino za škodo, ki je nastala v prometni ali delovni nesreči in v drugih primerih (če je škoda krita s sklenjenim zavarovanjem odgovornosti), se z odškodninskim zahtevkom običajno zahteva od zavarovalnice. Kadar pa dogovor v izvensodnem postopku ni mogoč, je sodna pot – odškodninska tožba zoper odgovorno osebo oziroma zavarovalnico edina možnost za pridobitev pravične odškodnine.

Če zavarovalnica neutemeljeno zavrača plačilo odškodnine in trdi, da njen zavarovanec ni kriv za škodni dogodek oziroma da je zanj odgovoren sam oškodovanec ali tretja oseba, preostane le še odškodninska tožba.

Preberi več

Uveljavljanje odškodnine – da ali ne?

Ljudje pogosto sprašujejo, ali je uveljavljanje odškodnine pri zavarovalnici sploh smiselno. Pomisleke imajo, ker njihove poškodbe v prometni nesreči niso bile zelo velike in se bojijo, da bodo pri tem nastali ogromni stroški, včasih pa njihovi pomisleki temeljijo na dejstvu, da so z nepravilnim ravnanjem tudi sami prispevali k nastanku škode.

Večina oškodovancev v prometnih nesrečah utrpi lažje poškodbe, kar pa še ne pomeni, da jim ne gre ustrezna odškodnina oziroma da se jim uveljavljanje odškodnine ne splača. Seveda pa morajo biti pri tem pazljivi, da na koncu res ne bodo plačali več, kot bodo dobili.

Preberi več

Odškodnina za poškodbo oči

Poškodbe oči lahko vodijo v okvaro vida ali celo do njegove izgube, kar pomembno vpliva na poškodovančevo nadaljnje življenje. V primeru, ko oškodovancu pripada odškodnina za poškodbo oči, se zastavlja vprašanje, kakšnega zneska se lahko nadeja.

Poškodbe oči so precej pogoste pri delovnih pa tudi pri prometnih nesrečah. Do njih prav tako velikokrat pride med otroško igro (recimo s fračo) in pri uporabi pirotehnike. Poškodbe vida so glede na težo posledic zelo različne: od zelo lahkih (I. skupina po Fischerjevi lestvici), ki ne puščajo trajnih posledic, do izjemno hudih (npr. izguba obeh očes; najvišja – VI. skupina po Fischerju).

Preberi več

Odvetnik za delovne nesreče

V Sloveniji se vsako leto zgodi 10.000 delovnih nesreč, od tega je približno pet odstotkov težjih; za uveljavitev svojih pravic oškodovanci nujno potrebujejo ustrezno strokovno pomoč, ki jim jo lahko nudi izkušen odvetnik za delovne nesreče.

Po podatkih Inšpektorata RS za delo pri nas v delovnih nesrečah letno umre od 15 do 29 ljudi. Največ hudih nesreč s smrtnim izidom se zgodi v gradbeništvu (zaradi padcev z višine, udara gibajočih delov opreme, padcev bremen in udara električnega toka). Stroški delovnih nesreč imajo velik vpliv na celotno družbo (predstavljajo približno štiri odstotke BDP), močno pa zaznamujejo tudi poškodovance in njihove družine.

Preberi več

Pravična denarna odškodnina

Obligacijski zakonik v 179. členu določa, da za nematerialno škodo oškodovancu pripada »pravična denarna odškodnina«. Kaj pa je pravična denarna odškodnina?

Gre za širok pravni standard, s katerim se le na splošno opredeljuje okvir za določitev odškodnine, nato pa je odločevalcu prepuščeno, da glede na konkretne okoliščine odloči, kaj je pravična denarna odškodnina.

Preberi več

Odškodnine v sodni praksi

Pregled zaključenih odškodninskih zadev na naših sodiščih kaže, da se odškodnine v sodni praksi za podobne poškodbe pogosto zelo razlikujejo. Zakaj?

Vzrok za različno dosojene odškodnine v sodni praksi pri zelo podobnih poškodbah gre v prvi vrsti pripisati kompleksnosti okoliščin, ki vplivajo na odmero zneska.

Preberi več

Odgovornost za delovno nezgodo

Pri poškodbah pri delu se oškodovancu, delodajalcu in odgovorni osebi zastavi vprašanje, ali je podana odgovornost za delovno nezgodo. Šele ko se potrdi, da je kriv, torej odgovoren delodajalec oziroma zavarovalnica (na podlagi sklenjenega zavarovanja odgovornosti), se lahko posvetimo obsegu škode. 

Predpogoj za začetek postopka uveljavljanja odškodnine za telesne poškodbe je nepravilnost oziroma napaka delodajalca, ki je povzročila škodni dogodek: neustrezna organizacija delovnega procesa, pomanjkljiva oziroma pokvarjena delovna oprema, neurejeno delovno okolje ali druge kršitve pravil varstva pri delu. Odgovornost za delovno nezgodo je praviloma krivdna, izjemoma pa objektivna.

Preberi več

Odškodnina za telesne poškodbe prek sodišča

Kako visoka bo odškodnina za telesne poškodbe, sodišče odloči po preučitvi oškodovančevih težav, upošteva pa tudi prisojene odškodnine v podobnih primerih.

Višina odškodnine za telesne poškodbe se določa na podlagi dveh temeljnih načel:

  • načelo individualizacije upošteva stopnjo in trajanje bolečin ter strahu v konkretnem primeru, zato je treba popoškodbene težave čim bolje predstaviti, saj to odločilno vpliva na odmero odškodnine,
  • načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine se opira na sodno prakso, torej na prisojene odškodnine v podobnih primerih.    
Preberi več

Pomoč pri uveljavljanju odškodnine

Kdor se zaradi prometne nesreče znajde v neljubi vlogi oškodovanca, praktično vedno potrebuje strokovno pomoč pri uveljavljanju odškodnine.

Pri uveljavljanju odškodnine za telesne poškodbe je oškodovančev položaj povsem drugačen kot pri uveljavljanju odškodnine za poškodovano vozilo.

Preberi več