Brezplačna pravna pomoč pri uveljavljanju odškodnine

Brezplačna pravna pomoč (BPP) je namenjena ljudem s slabšim premoženjskim stanjem, da ne bi bili prikrajšani za pravno pomoč pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva. Pod katerimi pogoji in v kolikšnem obsegu lahko upravičenci pridobijo pravico do te pomoči, natančneje ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči.

Iz izkušenj ugotavljam, da bi brez BPP pri uveljavljanju odškodnine marsikdo ostal brez denarja. Če presodim, da bi bilo smiselno pridobiti BPP, stranki predlagam, da vloži prošnjo zanjo na sodišče. Brez BPP je namreč pot do odškodnine za marsikoga zelo omejena.

Preberi več

Tožba zaradi prenizke odškodnine

Ugotavljam, da nekatere zavarovalnice naravnost izkoriščajo nepripravljenost oškodovancev, da bi do višje odškodnine prišli preko sodišča. Res je, da je sodni postopek finančno zahteven, saj so stroški lahko precej visoki, a je vseeno pametno v vsaki zadevi dobro premisliti, ali je tožba zaradi prenizke odškodnine smiselna.

Ob dolgoletnem spremljanju gibanja odškodnin, ki jih zavarovalnice ponujajo za primer sporazumne ureditve zadeve, opažam, da se ponujene odškodnine realno nižajo, svoje pa je v zadnjem času dodala še dokaj visoka inflacija, tako da je premislek o sodnem uveljavljanju odškodnine zelo na mestu.

Preberi več

Odškodnina za smrt bližnjega

Obligacijski zakonik določa, da se odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega izplača najbližjim sorodnikom: zakoncu, staršem, otrokom ter bratom in sestram, če so živeli skupaj s pokojnikom (trajnejša življenjska skupnost).

Nekatere države (npr. Nemčija) ne poznajo odškodnine za smrt bližnjega, saj menijo, da izgube človeškega življenja ni mogoče ovrednotiti v denarju in bi bila odškodnina nemoralna.

Preberi več

Višina odškodnine – ocena možnosti za uspeh

Višina odškodnine je odvisna od cele vrste okoliščin, zato je za čim bolj realno napoved ustreznega zneska priporočljivo temeljito analizirati vse argumente.

Stranke pogosto želijo takojšen odgovor o možnosti za uspeh oziroma o višini odškodnine, a realna ocena zneska odškodnine, ki si ga oškodovanec lahko obeta, je v večini primerov mogoča le, če predhodno (npr. pri uveljavljanju odškodnine za telesne poškodbe) dobro preučimo vse razpoložljive podatke in okoliščine nastanka škode.

Preberi več

Odškodninska tožba

Odškodnino za škodo, ki je nastala v prometni ali delovni nesreči in v drugih primerih (če je škoda krita s sklenjenim zavarovanjem odgovornosti), se z odškodninskim zahtevkom običajno zahteva od zavarovalnice. Kadar pa dogovor v izvensodnem postopku ni mogoč, je sodna pot – odškodninska tožba zoper odgovorno osebo oziroma zavarovalnico edina možnost za pridobitev pravične odškodnine.

Če zavarovalnica neutemeljeno zavrača plačilo odškodnine in trdi, da njen zavarovanec ni kriv za škodni dogodek oziroma da je zanj odgovoren sam oškodovanec ali tretja oseba, preostane le še odškodninska tožba.

Preberi več

Odškodnina za poškodbo na stroju

Delavci se pogosto poškodujejo med delom na delovnem stroju. Čeprav dobro poznajo njegovo delovanje in na njem delajo desetletje ali več, gre včasih vseeno kaj narobe. Poškodovanim delavcem pripada odškodnina za poškodbo na stroju, a ne vedno.

Kljub usposabljanju, siceršnji pazljivosti in skrbi za varno delo, se v naglici, hipu nepazljivosti, trenutni slabosti, zaradi povečane nevarnosti, ki izvira iz delovanja stroja, poškodujejo. V takšnih primerih jim praviloma gre odškodnina za poškodbo na stroju.

Preberi več

Zastaranje odškodnine

Z uveljavljenjem odškodnine oziroma vložitvijo odškodninskega zahtevka za škodo, ki je posledica telesnih poškodb, oškodovanci pogosto odlašajo, zaradi česar zavarovalnica lahko ugovarja zastaranje.

Ker mnogi oškodovanci, ki so bili poškodovani v prometni ali delovni nesreči, ne vedo, kakšne so njihove pravice in kako naj jih uveljavljajo, ničesar ne ukrenejo oziroma ukrepajo prepozno, kar vodi v zastaranje odškodnine.

Preberi več

Odšteta zbog povrede na radu u Sloveniji

U slučaju povrede na radu oštećeni ima pravo na novčanu naknadu, ako se utvrdi odgovornost poslodavca ili osiguravajućeg društva s kojim poslodavac ima sklopljen ugovor o osiguranju od odgovornosti za slučajeve povrede. Ako poslodavac nema takvo osiguranje, odštetu se može tražiti direktno od poslodavaca. U praksi odštetu najčešće plaća osiguravajuće društvo poslodavca.

Preberi več

Odškodnina za poškodbo pri delu

Odškodnina za poškodbo pri delu oškodovancu ne pripada v vsakem primeru. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec odgovoren za škodo, ki je delavcu nastala pri delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava, delavcu torej pripada odškodnina samo v primeru krivde oziroma objektivne odgovornosti delodajalca. Delodajalci se pogosto branijo priznati odgovornost za nezgodo.

Delodajalec ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, pač pa morajo biti za izplačilo odškodnine izpolnjeni določeni pogoji. Po drugi strani pa je v nekaterih primerih delavec upravičen do ustrezne odškodnine, tudi če mu ni priznana poškodba pri delu. Takšen primer je recimo poškodba, do katere pride na poti na delo, in sicer zaradi vzroka, za katerega odgovarja delodajalec.

Preberi več

Delo od doma

Med epidemijo novega koronavirusa je postalo delo od doma zelo aktualno. V domačem okolju se praviloma opravlja intelektualno delo, pri katerem je možnost nastanka telesnih poškodb minimalna. Če do njih vseeno pride, naj delavec obvesti delodajalca. Do česa je upravičen delavec, če do poškodbe pride med opravljanjem službe doma?

Zanimiva in vsekakor pomembna tema, o kateri pa se še ni izoblikovala sodna praksa, saj se je napotitev na delo od doma v večjem obsegu začela prakticirati šele med epidemijo bolezni COVID-19. Tudi poškodbo, ki se je zgodila med delom doma, je treba prijaviti na obrazcu Prijava nezgode – poškodbe pri delu (ER-8), ki ga delodajalec izpolni in izroči poškodovanemu delavcu, ta pa ga predloži osebnemu zdravniku, ki na njem izpolni svoj del prijave. Seveda se zastavlja vprašanje, kako dokazati, da je do poškodbe res prišlo med opravljanjem dela doma.

Preberi več