Kdo je odgovoren za škodo, ki jo drugemu povzroči otrok? Otrok, starši, vzgojno-izobraževalnih zavod? Odgovornost otrok je odvisna od njihove starosti (pomembni mejniki so sedem, 14 in seveda 18 let) pa tudi drugih dejavnikov, kar ureja Obligacijski zakonik.
Škodo drugemu običajno naredijo odrasli, vendar pa tudi primerov, ko to storijo mlajši od 18 let, ni malo. Obligacijski zakonik pravi, da starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo. Otrok je lahko odškodninsko odgovoren šele po sedmem letu (solidarna odgovornost, če je poleg staršev odgovoren tudi otrok).
Poleg osnovnega, obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti zavarovanci večinoma sklenejo tudi neobvezno zavarovanje za telesne poškodbe voznika (AO-plus zavarovanje). To zavarovanje krije pravno priznano škodo, ki vozniku nastane zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči.
V primeru voznikove smrti v prometni nesreči zavarovalnica zavarovalnino izplača njegovim bližnjim. Pogoj za izplačilo zavarovalnine iz AO-plus zavarovanja je voznikova krivda za prometno nesrečo oziroma nemožnost uveljavitve odškodnine od druge odgovorne osebe.
O začasni zadržanosti od dela do 30 koledarskih dni odloča izbrani osebni zdravnik, o bolniški odsotnosti (bolniškem staležu) nad 30 koledarskih dni pa odloča imenovani zdravnik ZZZS.
Če zavarovanec ni zadovoljen z odločitvijo imenovanega zdravnika, ima možnost vložitve pritožbe zoper njegovo odločbo.
Pritožbo zaradi nestrinjanja z odločitvijo imenovanega zdravnika ZZZS je potrebno vložiti v roku pet dni od vročitve (prejema) odločbe, s katero je bilo odločeno o začasni nezmožnosti za delo. Pritožbo zaradi bolniškega staleža lahko vloži zavarovanec sam, lahko pa poišče tudi pomoč odvetnika, ki vloži pritožbo zoper odločitev imenovanega zdravnika in ga nato v primeru zavrnitve pritožbe lahko zastopa v sodnem postopu pred delovnim in socialnim sodiščem.
Zdravstvena komisija ZZZS
Če obstajajo razlogi za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo (bolniškega staleža), po naših izkušnjah komisija ZZZS, ki je pristojna za reševanje pritožb, pritožbo ugodno reši. Zdravstvena komisija odloča na podlagi dokumentacije, ki jo prejme od imenovanega zdravnika ZZZS oziroma od osebnega zdravnika, ter dokumentacije, ki jo pritožbi priloži pritožnik. Pred komisijo ZZZS se lahko opravi tudi osebni pregled pritožnika. Za uspešno rešitev je potrebno pritožbo čim bolje argumentirati.
Delovno in socialno sodišče
V primeru neuspešne pritožbe ima zavarovanec – pritožnik možnost, da na Delovnem in socialnem sodišču v 30 dneh vloži tožbo, s katero zahteva, da sodišče odloči glede bolniškega staleža.
V sodnem postopku se spor običajno reši s pomočjo sodnega izvedenca medicinske stroke, saj sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi samostojno vsebinsko odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Sodišče običajno postavi izvedenca specialista medicine dela in športa, da odgovori na aktualna strokovna vprašanja. Pri odločanju je pomembno, kakšne zdravstvene težave ima zavarovanec, in tudi, kakšno je njegovo delovno mesto.
Smiselnost pritožbe in tožbe
Po naših izkušnjah je pogosto mogoče že po pregledu obstoječe zdravstvene dokumentacije vnaprej dokaj dobro napovedati, kako se bo zadeva razrešila, in stranki svetovati nadaljnje ravnanje: da je vložitev pritožbe zaradi bolniškega staleža utemeljena oziroma da se ni smiselno spuščati v nepotrebne spore.
Niti v pritožbenem postopku pri ZZZS niti v sodnem postopku ni potrebno plačati sodne takse.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 23. junija, 2025 Zavarovanje
Obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti sta najpogostejši zavarovanji, modro pa je skleniti tudi katerega od prostovoljnih zavarovanj, npr. osebno zavarovanje.
Med prostovoljna zavarovanja spadajo: prostovoljno zdravstveno zavarovanje, osebno zavarovanje, zavarovanje premoženja itd. Obstaja pa še cela vrsta ozko specializiranih zavarovanj (npr. zavarovanje poklicne odgovornosti). Tokrat se bomo osredotočili na osebno zavarovanje, ki zajema dve zavarovanji: nezgodno in življenjsko. Mogoče ju je skleniti posamezno ali obe z eno polico.
Ob sklepanju osnovnega, obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) bolj ozaveščeni lastniki vozil sklenejo tudi prostovoljno zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, tako imenovano AO-plus zavarovanje. Zanimiva je primerjava AO-plus zavarovanj, ki jih ponujajo posamezne zavarovalnice, saj so med njimi zelo velike razlike.
Vsebini zavarovalnih pogojev, ki opredeljujejo kritje posameznega zavarovanja, zavarovanci pogosto posvečajo premalo pozornosti, in zdi se, da se zanašajo na različne reklamne slogane: Vse bo v redu, Nikoli sami, Brezskrbni na poti… Odločitev za izbiro zavarovanja včasih prepustijo kar zavarovalnemu zastopniku ali pa mu naročijo, naj izbere čim bolj ugodno (poceni) različico zavarovanja. Ko pride do prometne nesreče, pa se pogosto izkaže, da odločitev za najcenejše zavarovanje ni bila najboljša.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 29. januarja, 2024 Zavarovanje
Večina pozna obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ostala obvezna zavarovanja odgovornosti pa so manj poznana.
Zavarovalnice ponujajo celo vrsto obveznih zavarovanj odgovornosti, še več pa prostovoljnih zavarovanj odgovornosti. Zavarovanje odgovornosti velja za eno od najbolj perspektivnih vej zavarovalniške industrije.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 25. septembra, 2023 Zavarovanje
Pri zavarovanjih, ki so za nekatere skupine obvezna (npr. za lastnike oziroma imetnike motornih vozil, zdravnike, notarje, računovodje), se nima smisla spraševati zavarovati ali ne zavarovati. Drugače pa je pri prostovoljnih zavarovanjih, saj ljudje po dolgih letih plačevanja premije pogosto podvomijo v svojo odločitev.
Še posebno pogosto se to zgodi, ko po več desetletjih plačevanja premije ob nastanku škode zavarovalnica te noče plačati. Ljudje se ogorčeni sprašujejo, zakaj so za neko zavarovanje plačevali po več deset oziroma več sto evrov letno, zdaj pa, ko je prišlo do škode, jih je zavarovalnica pustila na cedilu in od zavarovanja ni nobene koristi.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 14. avgusta, 2023 Zavarovanje
Oškodovanci se premalo zavedajo, kako pomembna je ustrezno izpolnjena prijava škode na zavarovalnico. Še zlasti je treba natančno opisati način nastanka škode in z dokazi utemeljiti obseg škode. Od tega je namreč odvisno, kako bo zavarovalnica obravnavala zahtevek za povračilo škode, ali bo sploh prišlo do izplačila oziroma v kolikšnem obsegu bo nastala škoda plačana.
Oškodovanec mora vedeti, kaj krije zavarovanje, iz katerega uveljavlja izplačilo zavarovalnine. Ljudje se pogosto zanašajo na zavarovalniške reklame, ki na preprost način predstavljajo, katere nevarnosti so zavarovane po nekem zavarovanju. Reklamni material je namenjen prodaji različnih zavarovanj, zato velikodušno obljublja, kaj vse krije zavarovanje, kar pa se velikokrat izkaže za netočno. Bistveni so zavarovalni pogoji, po katerih je sklenjeno posamezno zavarovanje. Ti pa so običajno tako obsežni in zahtevno napisani, da jih še zaposleni na zavarovalnicah slabo poznajo in pogosto napačno razlagajo.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 17. julija, 2023 Zavarovanje
Nezgodno zavarovanje je eno od najpogosteje sklenjenih zavarovanj. Zavarovalnice z različnimi akcijami nezgodno zavarovanje vneto ponujajo praktično vsem, od šolarjev do upokojencev.
Poznamo individualna, partnerska in kolektivna nezgodna zavarovanja. V polici za nezgodno zavarovanje se običajno predvidi izplačilo zavarovalnine v primeru nezgodne smrti in trajne invalidnosti ter izplačilo dnevne odškodnine. A pri izplačilu se pogosto zaplete.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 13. marca, 2023 Zavarovanje
Nezgodno zavarovanje sklenemo zato, da smo po morebitni nezgodi upravičeni do določenega denarnega zneska (dnevna odškodnina in zavarovalnina za invalidnost; v primeru smrti zavarovane osebe zavarovalnino prejmejo upravičenci, določeni v zavarovalni polici oziroma v zavarovalnih pogojih).
Nezgodno zavarovanje sklene veliko ljudi, ki pa pogosto ne razumejo vsebine zavarovalne pogodbe, ki je podrobneje opredeljena z zavarovalnimi pogoji. Povedano drugače: pri sklenitvi takšnega zavarovanja navadno ni nobenih nejasnosti, težave običajno nastajajo šele, ko se zavarovana oseba poškoduje in želi izplačilo zavarovalnine.
