Ob sklepanju osnovnega, obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) bolj ozaveščeni lastniki vozil sklenejo tudi prostovoljno zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, tako imenovano AO-plus zavarovanje. Zanimiva je primerjava AO-plus zavarovanj, ki jih ponujajo posamezne zavarovalnice, saj so med njimi zelo velike razlike.
Vsebini zavarovalnih pogojev, ki opredeljujejo kritje posameznega zavarovanja, zavarovanci pogosto posvečajo premalo pozornosti, in zdi se, da se zanašajo na različne reklamne slogane: Vse bo v redu, Nikoli sami, Brezskrbni na poti… Odločitev za izbiro zavarovanja včasih prepustijo kar zavarovalnemu zastopniku ali pa mu naročijo, naj izbere čim bolj ugodno (poceni) različico zavarovanja. Ko pride do prometne nesreče, pa se pogosto izkaže, da odločitev za najcenejše zavarovanje ni bila najboljša.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 1. julija, 2024 Razno
Spoznanja, da se nekatere bolezni pogosto pojavljajo pri določenih poklicih, so stara več sto let. Pri nas so idrijske rudarje že v 18. stoletju zdravili zaradi značilnih bolezni, ki so se pojavljale pri delu v rudniku živega srebra.
Uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja in pravic iz zdravstvenega zavarovanja pa je obolelim delavcem omogočeno šele od leta 2023, ko je bil objavljen (v Uradnem listu RS, št. 25/2023) novi Pravilnik o poklicnih boleznih. Pogosto spregledana pa je možnost uveljavljanja odškodnine zaradi poklicne bolezni od delodajalca.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) poklicne bolezni opredeljuje kot bolezni, ki so povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Pravilnik o poklicnih boleznih vsebuje Seznam poklicnih bolezni in določa postopek ugotavljanja poklicnih bolezni.
Delodajalec odgovarja za poklicno bolezen enako kot za poškodbo pri delu.
Oboleli za poklicno boleznijo imajo pravico zahtevati odškodnino za poklicno bolezen od delodajalca, če je ta krivdno ali objektivno odgovoren za nastanek poklicne bolezni. Delodajalec je krivdno odgovoren, če ni zadostil vsem predpisanim in poznanim ukrepom za preprečitev takšne bolezni. Če se delodajalec ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, pa je odgovoren objektivno – odgovarja navkljub temu, da je ukrepal, kot je potrebno.
Odškodnine za poklicno bolezen praviloma ni mogoče zahtevati od zavarovalnice, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost, saj ta zavarovanja praviloma izrecno izključujejo kritje tovrstnih škod. Z zavarovanjem odgovornosti delodajalca so namreč krite škode, ki so posledica nenadnega in presenetljivega dogodka, ki ga najlažje opredelimo kot nesrečo, niso pa krite škode, ki nastanejo zaradi kontinuiranega škodljivega delovanja na delavce v daljšem obdobju.
Primeri poklicnih bolezni – tudi covid-19
Na Seznamu poklicnih bolezni so: bolezni, ki jih povzročijo določeni kemični dejavniki (akrilonitril, arzen, ogljikov monoksid, živo srebro itd.; v tej skupini je 36 kemičnih dejavnikov), kožne bolezni, ki jih povzročijo snovi in dejavniki, ki niso navedeni drugje na seznamu (npr. saje, katran, smola), bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi in dejavnikov, ki niso navedeni drugje(silikoza, azbestoza, alergijske astme itd.; naštetih deset bolezni), nalezljive in parazitske bolezni, npr. tetanus, bruceloza, virusni hepatitis, covid -19 (ki ga povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu in socialnem varstvu ter pri pomoči doma ali v pandemičnih razmerah v sektorjih, v katerih pride do izbruha pri dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe), bolezni, ki jih povzročijo določeni fizikalni dejavniki (npr. katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje, paraliza živcev zaradi pritiska).
Oboleli so upravičeni do odškodnine zaradi nastale nematerialne in materialne škode.
Pregled zaključenih odškodninskih zadev na naših sodiščih kaže, da se odškodnine v sodni praksi za podobne poškodbe pogosto zelo razlikujejo. Zakaj?
Vzrok za različno dosojene odškodnine v sodni praksi pri zelo podobnih poškodbah gre v prvi vrsti pripisati kompleksnosti okoliščin, ki vplivajo na odmero zneska.
Če med zdravljenjem poškodb, nastalih v prometni ali delovni
nesreči, ne morete delati, vam pripada odškodnina zaradi izgube zaslužka.
Oškodovancem, ki zaradi telesnih poškodb ne morejo opravljati svojega običajnega dela, nastane precejšnja finančna škoda. Povzročitelji oziroma odgovorne osebe (zavarovalnice) na tovrstno škodo zelo radi pozabljajo, marsikateri oškodovanec pa ne ve, da mu pripada tudi odškodnina zaradi izgube zaslužka.
Ali sem upravičen do odškodnine za telesne poškodbe? Kdo jo bo
izplačal oziroma od koga naj jo terjam? Kako visok znesek mi pripada? Na koga
naj se obrnem?
Poškodovani v prometnih nesrečah in delovnih nezgodah, pa tudi tisti, ki so škodo utrpeli zaradi napak zdravnikov, odvetnikov, notarjev, računovodij in drugih oseb, so pogosto sprašujejo, kako do odškodnine.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 9. oktobra, 2023 Dedovanje, Razno
Dedovanje odškodnine za premoženjsko škodo ni bilo nikoli sporno, dedovanje odškodnine za nepremoženjsko škodo pa se je začelo ustrezno urejati šele na podlagi odločb Ustavnega sodišča RS.
O dedovanju premoženjske oziroma materialne škode ni bilo nikoli pomislekov ne v teoriji ne v praksi, povsem drugače pa je bilo pri dedovanju odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Kazenski zakonik
predvideva, da se o odškodninskem zahtevku oškodovanca, torej o odškodnini, lahko
odloča tudi v kazenskem postopku, a v praksi se to zgodi sorazmerno redko.
Sodišče oškodovance praviloma napoti na civilno sodišče, kjer naj odškodnino uveljavljajo v pravdnem postopku. Odškodninski zahtevek se na predlog upravičenca lahko obravnava tudi v kazenskem postopku, vendar le, če se postopek zaradi tega ne bi preveč zavlekel.
Večina prometnih nesreč nastane zaradi malomarnosti. V poglavju »Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa« kazenski zakonik obravnava temeljno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo pa storilca seveda doleti tudi v primeru naklepne povzročitve.
Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je storjeno, če udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je kakšna oseba hudo telesno poškodovana ali zaradi posledic umre ena oseba ali več. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo storilcu ne uide, kazen (denarna kazen, zapor, prepoved vožnje motornega vozila, odvzem vozila) je odvisna od več dejavnikov (to ureja 323. člen KZ-1).
Pri povrnitvi škode na vozilu se pogosto pojavi dilema, ali je bolj smiselno izplačilo ekonomske totalke ali popravilo vozila.
Slovenske zavarovalnice skušajo škodo na avtomobilu prepogosto obračunati in plačati po sistemu ekonomske totalke, kar pa je za oškodovance pogosto manj ugodno, kot če bi jim povrnila stroške popravila avtomobila.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 18. julija, 2022 Razno
Dolžniki upnikom ne plačajo svojih obveznosti po izdanih računih zaradi različnih razlogov. Nekateri zgolj pozabijo oziroma založijo račun, drugi niso zadovoljni z opravljeno storitvijo ali kupljeno stvarjo (utemeljeno, pogosto pa tudi ne), spet tretji pa preprosto nimajo denarja za plačilo računa.
Večino izterjav upniki lahko opravijo sami. Če se izterjava neplačanega računa zaplete in konča na sodišču, pa je potrebna pomoč odvetnika.
