Odškodnina zaradi izgube zaslužka

Če med zdravljenjem poškodb, nastalih v prometni ali delovni nesreči, ne morete delati, vam pripada odškodnina zaradi izgube zaslužka.

Oškodovancem, ki zaradi telesnih poškodb ne morejo opravljati svojega običajnega dela, nastane precejšnja finančna škoda. Povzročitelji oziroma odgovorne osebe (zavarovalnice) na tovrstno škodo zelo radi pozabljajo, marsikateri oškodovanec pa ne ve, da mu pripada tudi odškodnina zaradi izgube zaslužka.

Preberi več

Kako do odškodnine?

Ali sem upravičen do odškodnine za telesne poškodbe? Kdo jo bo izplačal oziroma od koga naj jo terjam? Kako visok znesek mi pripada? Na koga naj se obrnem?

Poškodovani v prometnih nesrečah in delovnih nezgodah, pa tudi tisti, ki so škodo utrpeli zaradi napak zdravnikov, odvetnikov, notarjev, računovodij in drugih oseb, so pogosto sprašujejo, kako do odškodnine.

Preberi več

Dedovanje odškodnine

Dedovanje odškodnine za premoženjsko škodo ni bilo nikoli sporno, dedovanje odškodnine za nepremoženjsko škodo pa se je začelo ustrezno urejati šele na podlagi odločb Ustavnega sodišča RS.

O dedovanju premoženjske oziroma materialne škode ni bilo nikoli pomislekov ne v teoriji ne v praksi, povsem drugače pa je bilo pri dedovanju odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Preberi več

Odškodnina v kazenskem postopku

Kazenski zakonik predvideva, da se o odškodninskem zahtevku oškodovanca, torej o odškodnini, lahko odloča tudi v kazenskem postopku, a v praksi se to zgodi sorazmerno redko.

Sodišče oškodovance praviloma napoti na civilno sodišče, kjer naj odškodnino uveljavljajo v pravdnem postopku. Odškodninski zahtevek se na predlog upravičenca lahko obravnava tudi v kazenskem postopku, vendar le, če se postopek zaradi tega ne bi preveč zavlekel.

Preberi več

Kazenska odgovornost za prometno nesrečo

Večina prometnih nesreč nastane zaradi malomarnosti. V poglavju »Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa« kazenski zakonik obravnava temeljno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo pa storilca seveda doleti tudi v primeru naklepne povzročitve.

Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je storjeno, če udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je kakšna oseba hudo telesno poškodovana ali zaradi posledic umre ena oseba ali več. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo storilcu ne uide, kazen (denarna kazen, zapor, prepoved vožnje motornega vozila, odvzem vozila) je odvisna od več dejavnikov (to ureja 323. člen KZ-1). 

Preberi več

Izplačilo ekonomske totalke ali popravilo?

Pri povrnitvi škode na vozilu se pogosto pojavi dilema, ali je bolj smiselno izplačilo ekonomske totalke ali popravilo vozila.

Slovenske zavarovalnice skušajo škodo na avtomobilu prepogosto obračunati in plačati po sistemu ekonomske totalke, kar pa je za oškodovance pogosto manj ugodno, kot če bi jim povrnila stroške popravila avtomobila.

Preberi več

Izterjava neplačanega računa

Dolžniki upnikom ne plačajo svojih obveznosti po izdanih računih zaradi različnih razlogov. Nekateri zgolj pozabijo oziroma založijo račun, drugi niso zadovoljni z opravljeno storitvijo ali kupljeno stvarjo (utemeljeno, pogosto pa tudi ne), spet tretji pa preprosto nimajo denarja za plačilo računa.

Večino izterjav upniki lahko opravijo sami. Če se izterjava neplačanega računa zaplete in konča na sodišču, pa je potrebna pomoč odvetnika.

Preberi več

Odškodnina za padec na ledu

Z nizkimi zimskimi temperaturami, snegom in ledom postane aktualna odškodnina za padec na ledu. Mediji hkrati poročajo o zimskih razmerah in gneči na urgenci, saj se na poledenelih pohodnih površinah poškoduje veliko ljudi.

Do poškodb (na prvem mestu je zlom koželjnice zaradi padca na stegnjeno roko) najpogosteje pride v večernem času, ko pločniki zmrzujejo. Nekatere poškodbe so precej neugodne, njihovo zdravljenje je zahtevno in dolgotrajno, poškodovani pa imajo pogosto trajne posledice.

Preberi več

Psihične posledice prometnih nesreč

Psihične posledice prometnih nesreč so pogosto spregledane in prizadeti oškodovanci se morajo z njimi večinoma spopadati sami. Te posledice negativno vplivajo tudi na bližnje svojce in na širšo okolico.

Medicina se prvenstveno ukvarja z telesnimi poškodbami, nekako ob strani pa ostaja skrb za psihične posledice prometnih nesreč, ki zelo pogosto spremljajo travmatološko zdravljenje poškodb. Oškodovanci so večinoma prepuščeni sami sebi in zato teh težav pogosto ne rešujejo ustrezno. Dokaj redko, ko so težave tako izrazite, da jih prepozna tudi travmatolog, se v obravnavo vključi psiholog oziroma psihiater.

Preberi več

Skupno premoženje zakoncev

Kako je zakonsko urejeno posebno in skupno premoženje zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, običajno postane aktualno ob prenehanju takšne zveze. Nekateri bolj proaktivni pa se o problematiki premoženja poučijo že vnaprej in se tudi dogovorijo za drugačne rešitve od zakonsko določenih.

Pred leti je mlajša samska sodelavka v šali preigravala možnost poroke s kakšnim starejšim bogatim moškim, saj je sklepala, da bi se po poroki kmalu ločila in pobrala polovico premoženja. Ko sem ji razložil, da to ni tako enostavno in da bi se za polovičko premoženja lahko obrisala pod nosom, je premeteno zaključila, da bi moral biti kandidat za ženina tudi zelo bolan. V humornem klepetu je bilo tudi zrno resnice, saj se, kot lahko vidimo, poroke ne sklepajo samo iz gole ljubezni pač pa tudi iz drugih vzgibov.

Preberi več