Kdaj je kolesar upravičen do odškodnine za telesne poškodbe v prometni nesreči? Če je bil v nesreči soudeležen voznik avtomobila, gre kolesarju praktično vedno določena odškodnina, saj je objektivna odgovornost voznikov motornih vozil uzakonjena.
Za škodo, ki je kolesarju nastala v prometni nesreči, odgovarjata voznik motornega vozila in zavarovalnica, pri kateri ima ta sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Njuna odgovornost je objektivna (odgovornost brez krivde).
Ob velikem številu potnikov, ki vsakodnevno uporabljajo javni avtobusni prevoz (zlasti LPP – Ljubljanski potniški promet), in ob pogosto zahtevnih prometnih situacijah v mestni gneči ni nepričakovano, da se vsako leto poškoduje precej potnikov, predvsem starejših, ki jim pripada odškodnina za padec na avtobusu.
Ob hitrem zaviranju mestnih avtobusov se marsikateri potnik ne uspe varno zadržati na sedežu oziroma na nogah, čeprav se po svojih najboljših močeh trudi držati za držala v avtobusu. Potniki se pogosto poškodujejo tudi pri izstopanju iz avtobusa.
Odgovornost za škodo
Padci na avtobusih so večinoma posledica objestne vožnje voznikov osebnih vozil, ki z izsiljevanjem prednosti povzročijo nenadno in močno zaviranje voznikov avtobusov, saj ti le tako lahko preprečijo (hujše) trčenje. Manjkrat pa gre krivdo za padce in poškodbe potnikov pripisati voznikom avtobusov in njihovi napačni vožnji. Vozniki avtobusov so pri vožnji praviloma previdni, saj se večina dobro zaveda težav po povzročitvi prometne nesreče in poškodb potnikov. Kazenski zakonik namreč določa, da je odgovornost voznikov avtobusov v javnem prometu večja od odgovornosti ostalih voznikov in so zato predvidene tudi strožje kazni (kaznivo dejanje Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa je opredeljeno v 325. členu KZ-1).
Na prvem mestu potniki
Po civilnih predpisih (Obligacijski zakonik) oškodovancem pripada odškodnina za padec na avtobusu, če je do poškodbe prišlo zaradi ravnanja voznika avtobusa in tudi če je njihov padec zakrivil voznik kakšnega drugega vozila (avtomobila). Voznik avtobusa in voznik drugega vozila oziroma njuni zavarovalnici za nastalo škodo odgovarjajo solidarno in objektivno. To pomeni, da se oškodovancu ni potrebno ukvarjati z vprašanjem, kdo je dejansko zakrivil nevarno situacijo in njegove poškodbe, pač pa se zahtevek naslovi neposredno na eno od zavarovalnic, pri kateri sta zavarovana avtobus oziroma drugo vozilo. Če je povzročitelj (voznik, ki izsili avtobus) poškodb neznan, pa se odškodnino lahko zahteva tudi od Slovenskega zavarovalnega združenja. Ta po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu jamči za škode, ki jih povzročijo neznana oziroma nezavarovana vozila.
Odškodnino plača zavarovalnica
Oškodovanec torej odškodnino običajno zahteva od zavarovalnice, pri kateri je sklenjeno ustrezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ne pa od voznika avtobusa oziroma od njegovega delodajalca ali od drugega v dogodku udeleženega voznika. Odškodnino oškodovancu plača zavarovalnica, ki lahko po izplačilu odškodnine z drugo zavarovalnico ureja vprašanje, katera bo dokončni plačnik škode.
Dokazovanje odgovornosti
Pri padcu (poškodbi) na avtobusu se običajno naredi policijski zapisnik, ki je nato osnova za uveljavljanje odškodnine. Če je na razpolago policijski zapisnik, dokazovanje odgovornosti v večini primerov ne predstavlja težave.
Obseg škode
Višina odškodnine se določa glede na obstoječo medicinsko dokumentacijo o zdravljenju in na podlagi drugih dokazil. Včasih pa je odškodnina za padec na avtobusu odvisna tudi od ravnanja potnika – oškodovanca; če je bilo njegovo ravnanje premalo skrbno, se upošteva tudi njegov soprispevek k nastanku škode zaradi premajhne pazljivosti. Seveda pa se soprispevka ne sme določati avtomatsko oziroma pavšalno (kar rade počnejo zavarovalnice), pač pa le na podlagi oškodovancu dokazanih opustitev dolžnega ravnanja.
Uveljavljanje odškodnine
Praviloma je najboljše, da se oškodovanci za pomoč pri uveljavljanju odškodnine obrnejo na izkušenega in strokovno kompetentnega odvetnika. Ta jim bo znal svetovati, kako zadevo uspešno rešiti v izvensodnem postopku pri zavarovalnici, prav tako pa jih bo lahko učinkovito zastopal tudi na sodišču, če bo zavarovalnica neutemeljeno zavrnila izplačilo odškodnine oziroma bo ponudila prenizko odškodnino.
Po prometni nesreči je treba najprej poskrbeti za preprečitev nastanka dodatne škode oziroma za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu in kraj nesreče primerno zavarovati. Ponesrečencem je treba pomagati in nuditi osnovno nujno pomoč, če smo za to ustrezno usposobljeni. Po potrebi pokličemo reševalce in o dogodku obvestimo policijo. Odgovor na vprašanje, kako ravnati ob prometni nesreči, pa je odvisen tudi od kategorije prometne nesreče in od konkretne situacije.
Kako ravnati ob prometni nesreči je pogosto in pomembno vprašanje tudi zaradi poplačila nastale škode. V praksi je zelo aktualna dilema, ali je nujno poklicati policijo ali ne.
Kdaj bom dobil odškodnino? Gre za eno najbolj pogostih vprašanj oškodovancev, saj jih poleg ocene višine odškodnine zelo zanima tudi, kdaj bo ta izplačana. V praksi se žal zelo pogosto zgodi, da zavarovalnice svoje odločitve ne sporočijo najbolj hitro, zato se tudi čakanje na odškodnino lahko zavleče.
Koliko časa bo zavarovalnica potrebovala za odgovor na konkreten zahtevek, je zelo nehvaležno napovedati. Tudi v precej enostavnih zadevah je včasih potrebno čakati nerazumno dolgo, pri bolj zapletenih zadevah pa se pogosto zgodi, da zavarovalnica od oškodovanca večkrat zahteva še dodatna pojasnila oziroma dokazila, s čimer čakanje na odškodnino znova in znova podaljšuje.
V Sloveniji se letno zgodi približno tisoč prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil (motorji, mopedi, skuterji …). Odškodnina za poškodbe motorista se izplača iz obveznega zavarovanja AO ali prostovoljnega zavarovanja AO-plus.
Po
statističnih podatkih so za nastanek prometne nesreče največkrat krivi vozniki teh
vozil (najpogosteje neprilagojena hitrost). Po mojih izkušnjah pa nesrečo
pogosteje zakrivijo drugi udeleženci v prometu (krivda za nezgodo se velikokrat
neutemeljeno, pod vtisom statističnih podatkov, pripisuje motoristom).
Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba v prometnih nesrečah. Posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani. Odškodnine za zvin vratne hrbtenice se gibljejo od približno tisoč evrov do več deset tisoč evrov.
V prometnih nesrečah je najpogostejša poškodba zvin vratne hrbtenice – glava ob trčenju nenadzorovano zaniha naprej in nazaj. Še posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani, saj uporaba varnostnega pasu te poškodbe ne more preprečiti. Predvsem so izpostavljene osebe s predhodno okvarjeno hrbtenico (morebitne prejšnje poškodbe oziroma degenerativne spremembe) in osebe, ki imajo v času trka glavo nagnjeno vstran.
Odškodnina za hude telesne poškodbe je najvišja za izjemno hude
primere (VI. stopnja po Fischerjevem sistemu razvrščanja poškodb), ki pa so na
srečo redki, bolj pogoste so zelo hude (V. stopnja) in hude poškodbe (IV.
stopnja). Pri odmeri odškodnine se pri vsakem oškodovancu upoštevajo tudi
subjektivne okoliščine, zato se odškodnine za podobne poškodbe lahko precej
razlikujejo.
S strani zavarovalnice ponujena odškodnina za hude telesne poškodbe je velikokrat prenizka, zato je zelo smiselno preveriti, ali se ne bi izplačalo višje odškodnine iztožiti na sodišču.
Ob sklepanju osnovnega, obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) bolj ozaveščeni lastniki vozil sklenejo tudi prostovoljno zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, tako imenovano AO-plus zavarovanje. Zanimiva je primerjava AO-plus zavarovanj, ki jih ponujajo posamezne zavarovalnice, saj so med njimi zelo velike razlike.
Vsebini zavarovalnih pogojev, ki opredeljujejo kritje posameznega zavarovanja, zavarovanci pogosto posvečajo premalo pozornosti, in zdi se, da se zanašajo na različne reklamne slogane: Vse bo v redu, Nikoli sami, Brezskrbni na poti… Odločitev za izbiro zavarovanja včasih prepustijo kar zavarovalnemu zastopniku ali pa mu naročijo, naj izbere čim bolj ugodno (poceni) različico zavarovanja. Ko pride do prometne nesreče, pa se pogosto izkaže, da odločitev za najcenejše zavarovanje ni bila najboljša.
Udeleženci prometnih nesreč, pri katerih je prišlo do hudih telesnih poškodb, nujno potrebujejo strokovnjaka, ki jim bo svetoval tako glede morebitnega kazenskega postopka kot glede postopka za uveljavljanje odškodnine. Pri tem jim bo znal najbolje pomagati izkušen odvetnik za prometne nesreče.
Kazenski zakonik za udeleženca prometne nesreče, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana, določa denarno kazen ali zapor do treh let (323. člen KZ-1). V primeru smrti ene ali več oseb pa se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
Če po zaključku zdravljenja telesnih poškodb, dobljenih v prometni ali delovni nezgodi, in izplačani odškodnini pride (lahko tudi po več letih) do nepričakovanega hudega poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma do dodatnih zdravstvenih zapletov, ki so povezani s to nezgodo, se lahko dodatno izplača odškodnina za novo škodo.
Na nastanek nove škode oškodovanci največkrat ne pomislijo, saj so prepričani, da je bila s sklenitvijo poravnave njihova odškodninska zadeva dokončno zaključena.
