Če po zaključku zdravljenja telesnih poškodb, dobljenih v prometni ali delovni nezgodi, in izplačani odškodnini pride (lahko tudi po več letih) do nepričakovanega hudega poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma do dodatnih zdravstvenih zapletov, ki so povezani s to nezgodo, se lahko dodatno izplača odškodnina za novo škodo.
Na nastanek nove škode oškodovanci največkrat ne pomislijo, saj so prepričani, da je bila s sklenitvijo poravnave njihova odškodninska zadeva dokončno zaključena.
Ugotavljam, da nekatere zavarovalnice naravnost izkoriščajo nepripravljenost oškodovancev, da bi do višje odškodnine prišli preko sodišča. Res je, da je sodni postopek finančno zahteven, saj so stroški lahko precej visoki, a je vseeno pametno v vsaki zadevi dobro premisliti, ali je tožba zaradi prenizke odškodnine smiselna.
Ob dolgoletnem spremljanju gibanja odškodnin, ki jih zavarovalnice ponujajo za primer sporazumne ureditve zadeve, opažam, da se ponujene odškodnine realno nižajo, svoje pa je v zadnjem času dodala še dokaj visoka inflacija, tako da je premislek o sodnem uveljavljanju odškodnine zelo na mestu.
Pešci so poleg kolesarjev in motoristov ena od najbolj ogroženih
skupin v prometu, zato jim zakon v primeru poškodb v prometni nesreči omogoča,
da se jim izplača ustrezna odškodnina.
Čeprav zavarovalnice pešcem velikokrat zavračajo izplačilo odškodnine in se pri tem sklicujejo na njihove hude kršitve prometnih pravil, pa odškodnina za poškodbe pešca le redko ni izplačana.
Pri zapletenih zavarovalniških zadevah je smiselno poiskati strokovno pomoč izkušenih odvetnikov, ki dobro poznajo aktualno odškodninsko-zavarovalniško problematiko. To je še posebno priporočljivo, če je prišlo do hudih telesnih poškodb, poškodb s smrtnim izidom ali je oškodovancev več. Za reševanje zahtevnih škod in uveljavljanje odškodnine je namreč potrebnih veliko izkušenj in znanja.
Da reševanje zahtevnih škod ni enostavno, priča tudi podatek, da imajo nekatere zavarovalnice posebne oddelke za reševanje kompleksnih škod, v katerih se z izplačilom odškodnin (oziroma zavarovalnin) ukvarjajo najbolj izkušeni in usposobljeni pravniki. Na drugi strani pa imajo samooklicani strokovnjaki, ki oškodovance pogosto kličejo takoj po vrnitvi iz bolnišnice in jim ponujajo pomoč pri uveljavljanju odškodnine, premalo znanja in izkušenj za uspešno zastopanje. To se še najbolj izkaže v zapletenejših odškodninskih primerih, zato je priporočljivo, da oškodovanci pomoč poiščejo pri izkušenem odvetniku, ki bo korektno predstavil potek postopka in bo znal ustrezno svetovati ter pomagati pri iskanju najbolj optimalne rešitve.
Če povzročitelj prometne nesreče pobegne s kraja dogodka ali če škodo povzroči neznani voznik, je oškodovanec upravičen do odškodnine za nematerialno in tudi materialno škodo, ki jo iz sredstev škodnega sklada izplača Slovensko zavarovalno združenje.
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu v 39. členu določa, da Združenje odgovarja za škodo (zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare), ki jo povzroči neznani povzročitelj prometne nesreče, do višine predpisane zavarovalne vsote (5.000.000 EUR).
Kdaj je kolesar upravičen do odškodnine za telesne poškodbe v prometni nesreči? Če je bil v nesreči soudeležen voznik avtomobila, gre kolesarju praktično vedno določena odškodnina, saj je objektivna odgovornost voznikov motornih vozil uzakonjena.
Za škodo, ki je kolesarju nastala v prometni nesreči, odgovarjata voznik motornega vozila in zavarovalnica, pri kateri ima ta sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Njuna odgovornost je objektivna (odgovornost brez krivde).
Ob velikem številu potnikov, ki vsakodnevno uporabljajo javni avtobusni prevoz (zlasti LPP – Ljubljanski potniški promet), in ob pogosto zahtevnih prometnih situacijah v mestni gneči ni nepričakovano, da se vsako leto poškoduje precej potnikov, predvsem starejših, ki jim pripada odškodnina za padec na avtobusu.
Ob hitrem zaviranju mestnih avtobusov se marsikateri potnik ne uspe varno zadržati na sedežu oziroma na nogah, čeprav se po svojih najboljših močeh trudi držati za držala v avtobusu. Potniki se pogosto poškodujejo tudi pri izstopanju iz avtobusa.
Odgovornost za škodo
Padci na avtobusih so večinoma posledica objestne vožnje voznikov osebnih vozil, ki z izsiljevanjem prednosti povzročijo nenadno in močno zaviranje voznikov avtobusov, saj ti le tako lahko preprečijo (hujše) trčenje. Manjkrat pa gre krivdo za padce in poškodbe potnikov pripisati voznikom avtobusov in njihovi napačni vožnji. Vozniki avtobusov so pri vožnji praviloma previdni, saj se večina dobro zaveda težav po povzročitvi prometne nesreče in poškodb potnikov. Kazenski zakonik namreč določa, da je odgovornost voznikov avtobusov v javnem prometu večja od odgovornosti ostalih voznikov in so zato predvidene tudi strožje kazni (kaznivo dejanje Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa je opredeljeno v 325. členu KZ-1).
Na prvem mestu potniki
Po civilnih predpisih (Obligacijski zakonik) oškodovancem pripada odškodnina za padec na avtobusu, če je do poškodbe prišlo zaradi ravnanja voznika avtobusa in tudi če je njihov padec zakrivil voznik kakšnega drugega vozila (avtomobila). Voznik avtobusa in voznik drugega vozila oziroma njuni zavarovalnici za nastalo škodo odgovarjajo solidarno in objektivno. To pomeni, da se oškodovancu ni potrebno ukvarjati z vprašanjem, kdo je dejansko zakrivil nevarno situacijo in njegove poškodbe, pač pa se zahtevek naslovi neposredno na eno od zavarovalnic, pri kateri sta zavarovana avtobus oziroma drugo vozilo. Če je povzročitelj (voznik, ki izsili avtobus) poškodb neznan, pa se odškodnino lahko zahteva tudi od Slovenskega zavarovalnega združenja. Ta po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu jamči za škode, ki jih povzročijo neznana oziroma nezavarovana vozila.
Odškodnino plača zavarovalnica
Oškodovanec torej odškodnino običajno zahteva od zavarovalnice, pri kateri je sklenjeno ustrezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ne pa od voznika avtobusa oziroma od njegovega delodajalca ali od drugega v dogodku udeleženega voznika. Odškodnino oškodovancu plača zavarovalnica, ki lahko po izplačilu odškodnine z drugo zavarovalnico ureja vprašanje, katera bo dokončni plačnik škode.
Dokazovanje odgovornosti
Pri padcu (poškodbi) na avtobusu se običajno naredi policijski zapisnik, ki je nato osnova za uveljavljanje odškodnine. Če je na razpolago policijski zapisnik, dokazovanje odgovornosti v večini primerov ne predstavlja težave.
Obseg škode
Višina odškodnine se določa glede na obstoječo medicinsko dokumentacijo o zdravljenju in na podlagi drugih dokazil. Včasih pa je odškodnina za padec na avtobusu odvisna tudi od ravnanja potnika – oškodovanca; če je bilo njegovo ravnanje premalo skrbno, se upošteva tudi njegov soprispevek k nastanku škode zaradi premajhne pazljivosti. Seveda pa se soprispevka ne sme določati avtomatsko oziroma pavšalno (kar rade počnejo zavarovalnice), pač pa le na podlagi oškodovancu dokazanih opustitev dolžnega ravnanja.
Uveljavljanje odškodnine
Praviloma je najboljše, da se oškodovanci za pomoč pri uveljavljanju odškodnine obrnejo na izkušenega in strokovno kompetentnega odvetnika. Ta jim bo znal svetovati, kako zadevo uspešno rešiti v izvensodnem postopku pri zavarovalnici, prav tako pa jih bo lahko učinkovito zastopal tudi na sodišču, če bo zavarovalnica neutemeljeno zavrnila izplačilo odškodnine oziroma bo ponudila prenizko odškodnino.
Po prometni nesreči je treba najprej poskrbeti za preprečitev nastanka dodatne škode oziroma za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu in kraj nesreče primerno zavarovati. Ponesrečencem je treba pomagati in nuditi osnovno nujno pomoč, če smo za to ustrezno usposobljeni. Po potrebi pokličemo reševalce in o dogodku obvestimo policijo. Odgovor na vprašanje, kako ravnati ob prometni nesreči, pa je odvisen tudi od kategorije prometne nesreče in od konkretne situacije.
Kako ravnati ob prometni nesreči je pogosto in pomembno vprašanje tudi zaradi poplačila nastale škode. V praksi je zelo aktualna dilema, ali je nujno poklicati policijo ali ne.
Kdaj bom dobil odškodnino? Gre za eno najbolj pogostih vprašanj oškodovancev, saj jih poleg ocene višine odškodnine zelo zanima tudi, kdaj bo ta izplačana. V praksi se žal zelo pogosto zgodi, da zavarovalnice svoje odločitve ne sporočijo najbolj hitro, zato se tudi čakanje na odškodnino lahko zavleče.
Koliko časa bo zavarovalnica potrebovala za odgovor na konkreten zahtevek, je zelo nehvaležno napovedati. Tudi v precej enostavnih zadevah je včasih potrebno čakati nerazumno dolgo, pri bolj zapletenih zadevah pa se pogosto zgodi, da zavarovalnica od oškodovanca večkrat zahteva še dodatna pojasnila oziroma dokazila, s čimer čakanje na odškodnino znova in znova podaljšuje.
V Sloveniji se letno zgodi približno tisoč prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil (motorji, mopedi, skuterji …). Odškodnina za poškodbe motorista se izplača iz obveznega zavarovanja AO ali prostovoljnega zavarovanja AO-plus.
Po
statističnih podatkih so za nastanek prometne nesreče največkrat krivi vozniki teh
vozil (najpogosteje neprilagojena hitrost). Po mojih izkušnjah pa nesrečo
pogosteje zakrivijo drugi udeleženci v prometu (krivda za nezgodo se velikokrat
neutemeljeno, pod vtisom statističnih podatkov, pripisuje motoristom).
