Delo od doma
Med epidemijo novega koronavirusa je postalo delo od doma zelo aktualno. V domačem okolju se praviloma opravlja intelektualno delo, pri katerem je možnost nastanka telesnih poškodb minimalna. Če do njih vseeno pride, naj delavec obvesti delodajalca. Do česa je upravičen delavec, če do poškodbe pride med opravljanjem službe doma?
Zanimiva in vsekakor pomembna tema, o kateri pa se še ni izoblikovala sodna praksa, saj se je napotitev na delo od doma v večjem obsegu začela prakticirati šele med epidemijo bolezni COVID-19. Tudi poškodbo, ki se je zgodila med delom doma, je treba prijaviti na obrazcu Prijava nezgode – poškodbe pri delu (ER-8), ki ga delodajalec izpolni in izroči poškodovanemu delavcu, ta pa ga predloži osebnemu zdravniku, ki na njem izpolni svoj del prijave. Seveda se zastavlja vprašanje, kako dokazati, da je do poškodbe res prišlo med opravljanjem dela doma.
Pri delu od doma ne gre toliko za odškodninsko problematiko, saj se praviloma opravlja sede za računalnikom, pri tem pa je možnost nastanka telesnih poškodb zanemarljiva. Bolj gre za vprašanje, ali ni delo od doma le kamuflaža za preložitev določenih stroškov pisarniškega poslovanja na zaposlene. Vprašanje je, kdo delavcu zagotovi primerna delovne sredstva (ergonomski delovni stol in pisalno mizo, računalnik itd.) in ustrezne delovne pogoje (ogrevanje, zračenje, osvetlitev itd.).
Dolžnosti delodajalca in delavca
Na delovni proces v delavčevem domačem okolju ima delodajalec bistveno manjši vpliv kot v podjetju. Delodajalec mora sicer poskrbeti za varno delovno okolje, kar pa pri intelektualnih pisarniških poklicih ne bi smelo biti problematično, saj pri tovrstnih delih delovnih poškodb praktično ni oziroma so izjemno redke. Bi pa moral delodajalec vsekakor najprej preveriti, ali pri delavcu doma sploh obstajajo pogoji za varno delo od doma. Drugače pa bi bilo, če bi delavec doma opravljal proizvodna dela z nevarnim strojem delodajalca in bi se z njim poškodoval. Razumljivo je, da mora delavec, ko dela od doma, tudi sam do določene mere poskrbeti za svojo varnost. Vprašanje pa je, kako je z riziki, ki jim je delavec pri takšnem delu izpostavljen in presegajo sicer običajne rizike dela v prostorih delodajalca.
100 % bolniško nadomestilo
Če pri delu od doma pride do delavčeve poškodbe, se delavcu prizna 100 % bolniško nadomestilo, kar pa še ne pomeni, da delodajalec tudi odškodninsko odgovarja za nastalo delavčevo škodo zaradi utrpelih telesnih poškodb. Odgovornost bi bila podana le, če bi delodajalcu lahko očitali krivdo za nastanek poškodbe, kar pa bi bilo glede na to, da delo poteka v domačem okolju, na katerega delodajalec tako rekoč nima vpliva, zelo težko.
Varno tudi doma
Ker delodajalec nima prav velikega vpliva na varno delovno okolje v delavčevem domu, ta skrb pade na delavca, kar pa bi bilo treba ustrezno ovrednotiti in delavcu povrniti stroške, ki jih ima z zagotavljanjem varnosti. Na krajši rok ta specifika morebiti ne zahteva dodatne normativne ureditve, na dolgi rok pa bi bilo potrebno primerno rešiti tudi to problematiko. Z napotitvijo delavca na delo od doma se delodajalec namreč znebi kar nekaj stroškov, saj nima več skrbi z zagotavljanjem varnosti pri delu v svojih prostorih. Rešitev? Delavec bi za delo v domačem okolju prejel neko denarno nadomestilo oziroma bi mu delodajalec plačal kolektivno nezgodno zavarovanje, ki bi vsaj delno pokrilo odškodnino, do katere bi bil delavec upravičen zaradi poškodbe pri delu doma. Kolektivno nezgodno zavarovanje običajno krije dnevno odškodnino za čas nesposobnosti za delo in izplačilo za invalidnost po zavarovalniških tabelah za določanje invalidnosti. Izplačila po nezgodnem zavarovanju so po navadi občutno manjša od polne odškodnine.
Preberite še: Odgovornost za delovno nezgodo, Odškodnina za poškodbo pri delu, Nezgodno zavarovanje, dnevna odškodnina in trajna invalidnost.