Odškodnina zaradi izgube zaslužka

Če med zdravljenjem poškodb, nastalih v prometni ali delovni nesreči, ne morete delati, vam pripada odškodnina zaradi izgube zaslužka.

Oškodovancem, ki zaradi telesnih poškodb ne morejo opravljati svojega običajnega dela, nastane precejšnja finančna škoda. Povzročitelji oziroma odgovorne osebe (zavarovalnice) na tovrstno škodo zelo radi pozabljajo, marsikateri oškodovanec pa ne ve, da mu pripada tudi odškodnina zaradi izgube zaslužka.

Osnovno vodilo pri povrnitvi materialne škode je vzpostavitev stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezgode. To pomeni, da se mora oškodovancem, ki so utrpeli telesne poškodbe in med zdravljenjem niso mogli delati, izplačati ustrezna odškodnina na račun izpada dohodka oziroma dobička. Dokazovanje izgube zaslužka je večinoma zelo zahtevno in zadeve je velikokrat treba reševati na sodišču.   

Komu pripada?

Odškodnina zaradi izgube zaslužka ne pripada samo redno zaposlenim, pač pa tudi tistim, ki delajo preko študentskega servisa, v kateri od netipičnih oblik zaposlitve in samostojnim podjetnikom. V sodni praski je bila večkrat priznana tudi izguba zaslužka za priložnostna dela in za delo na črno (čeprav bi bila takšna praksa z vidika preprečevanja dela na črno in izogibanja obdavčenju lahko sporna).

Redno zaposleni

V primeru redne zaposlitve so zadeve dokaj jasne: oškodovanec med bolniškim dopustom prejema denarno nadomestilo v višini 70 %, 80 % oziroma 90 % osnove za obračun nadomestila. Če je do poškodbe prišlo pri delu, je nadomestilo 100 %. Pri ugotavljanju, kako visoka bo odškodnina zaradi izgube zaslužka med bolniško odsotnostjo, se ne upošteva malice in potnih stroškov (saj niso del zaslužka), upošteva pa se predvidene oziroma pričakovane nadure in različne dodatke (za nočno delo, za delo med prazniki itd.), torej vse, kar bi oškodovanec opravil, če ne bi bilo nezgode.

Študentje, prekarci, s.p.-ji …

Odškodnina zaradi izgube zaslužka pripada tudi oškodovancem, ki delajo preko študentskega servisa ali v kateri od netipičnih oblik zaposlitve in samostojnim podjetnikom. Zaradi finančne stiske se ti pogosto odločijo predčasno končati zdravljenje in pričeti z delom, čeprav bi od povzročiteljeve zavarovalnice lahko pozneje zahtevali odškodnino zaradi izgube zaslužka.

Pogosto imajo težave z dokazovanjem izgube zaslužka samostojni podjetniki, ki prvih 30 delovnih dni (dober mesec dni in pol) niso upravičeni do nadomestila (Zavod za zdravstveno zavarovanje jim ga izplača šele po tem obdobju). Njihova plača je redni dobiček iz poslovanja, ki pa velikokrat ni enakomerno razporejen po mesecih. Ti oškodovanci so zaradi grožnje finančnega propada nemalokrat prisiljeni nadaljevati z delom pred zaključkom zdravljenja.

Trajno nesposobni za delo

Posebna kategorija so oškodovanci, ki zaradi hudih poškodb niso več sposobni opravljati svojega dozdajšnjega dela (običajno jih premestijo na slabše plačana delovna mesta), in tisti, ki so trajno nesposobni za pridobitno delo (pripada jim nižja invalidska pokojnina). Zanje se odškodnina zaradi izgube zaslužka uveljavlja na različne načine: lahko se zahteva bodoča mesečna renta, kapitalizirana renta ali poplačilo za neko določeno pretečeno obdobje (za nazaj). Ti primeri so še posebno težavni, saj je potrebno upoštevati vrsto specifičnih okoliščin in velikokrat angažirati sodnega izvedenca finančne stroke. 

Obdavčena odškodnina

Odškodnina zaradi izgube zaslužka je obdavčena. Zakonsko je urejeno, da mora njen izplačevalec obračunati akontacijo dohodnine v višini 25 % in jo izplačati direktno pristojnemu davčnemu organu (v posebnem davčnem postopku se nato določi dohodnina na letni ravni).

Preberite tudi: Višina odškodnine – ocena možnosti za uspeh in Višina nadomestila plače (ZZZS)