Pomoč pri uveljavljanju odškodnine

Kdor se zaradi prometne nesreče znajde v neljubi vlogi oškodovanca, praktično vedno potrebuje strokovno pomoč pri uveljavljanju odškodnine.

Pri uveljavljanju odškodnine za telesne poškodbe je oškodovančev položaj povsem drugačen kot pri uveljavljanju odškodnine za poškodovano vozilo.

Uveljavljanje odškodnine oziroma plačila materialne škode za poškodbo vozila je namreč dokaj enostavno. Vozilo se na popravilo praviloma odpelje v avtomehanično delavnico, račun plača zavarovalnica (običajno kar direktno delavnici). Če je škoda večja, se obračuna ekonomska totalka (v teh primerih se pogosto zaplete in je potrebna pomoč odvetnika). Uveljavljanje odškodnine za telesne poškodbe pa je povsem drugačno in bistveno bolj kompleksno.

Sporna praksa zavarovalnic

Ob nastanku telesnih poškodb nekatere zavarovalnice oškodovancem kar same ponujajo pomoč svojih pravnih referentov pri uveljavljanju odškodnine. Za uvedbo takšne sporne prakse je najbolj »zaslužen« nekdanji direktor ene od zavarovalnic, ki se je pred leti spravil na zavarovalniško pravno referentko, ker njegovemu prijatelju oziroma znancu ni želela pomagati pri uveljavljanju odškodnine. Gluh za njene ugovore, da zavarovalniški pravni referent zaradi kolizije interesov ne more zastopati obeh strani, in da naj si oškodovanci za uveljavljanje odškodnine poiščejo korektno pomoč neodvisnih odvetnikov, je poskrbel za spremembo – od takrat zavarovalnica ponuja, da bo »pomagala« tudi pri uveljavljanju »ustrezne« odškodnine.

Navzkrižje interesov

Direktorja so pozneje odstavili, sporna praksa zavarovalniškega zastopanja interesov nasprotnih strank pa se je obdržala. Takšno poslovanje (zavarovalniški referenti zastopajo tako interese zavarovalnice kot tudi interese oškodovancev) je zelo problematično zaradi nasprotja interesov. Zavarovalniški referent se mora namreč po eni strani truditi, da zavarovalnica izplača čim nižjo odškodnino, po drugi strani pa naj bi poskrbel, da oškodovanec prejme čim višjo odškodnino. Čeprav sami zavarovalniški referenti zaradi razdvojenosti (navzkrižja interesov) občasno izražajo nelagodje, pa se takšna praksa različnim institucijam, ki bdijo nad poslovanjem zavarovalnic, očitno ne zdi sporna, čeprav vodi v številne dodatne anomalije.

Primer iz prakse

Pri meni se je oglasil oče hudo poškodovanega otroka, ki je bil ogorčen nad ravnanjem zavarovalnice. Ko se je na zavarovalnico obrnil s prošnjo, naj mu svetujejo glede uveljavljanja sinove odškodnine, ga je zavarovalniška referentka namreč napotila kar na odvetnika, s katerim da v takšnih primerih uspešno sodelujejo. Predlog, da bi primer reševal odvetnik, ki je povezan z zavarovalnico, se mu je zdel problematičen. Dvomil je, da bi res zastopal izključno koristi njegovega sina, zato se za s strani zavarovalnice svetovanega odvetnika ni odločil.

Uveljavljanje odškodnine v tem primeru je bilo zelo težavno, ker je zavarovalnica ponujala zelo nizko odškodnino, z neargumentiranimi izgovori odločno zavračala izplačilo rente za tujo pomoč in izgubo zaslužka ter izplačilo odškodnine svojcem zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega. Po večletnem pravdanju na sodišču je bil prisojen štirikrat višji znesek od začetne ponujene odškodnine, prav tako je sodišče prisodilo vso zahtevano odškodnino zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega ter tudi rento za izgubo zaslužka in tujo pomoč.

Opisani primer jasno kaže, da je za oškodovance najboljše, da za pomoč pri uveljavljenju pravične odškodnine sami poiščejo neodvisnega odvetnika, ki strokovno in korektno zastopa interese svojih strank.