Odškodnina za poškodbe z viličarjem
V praksi sorazmerno pogosto prihaja do telesnih poškodb, ki so povzročene z različnimi viličarji. V skladiščih, kjer se pretovarja oziroma naklada raznovrstno blago, se velikokrat pripeti, da viličar zadene oziroma povozi kakšnega delavca. Poškodbe so še posebno pogoste v velikih trgovskih skladiščih, kjer hkrati deluje večje število viličarjev.
Do poškodb, ki so na srečo večinoma lažje, lahko pripelje že majhna nepozornost upravljalca viličarja ali tretje osebe. Pri prevažanju in nalaganju večjih in težjih bremen z zmogljivejšimi viličarji pa žal prihaja tudi do zelo hudih poškodb. Nevarnosti delovanja viličarjev prepozna večina delodajalcev, zato sklenejo zavarovanje odgovornosti oziroma ustrezno nezgodno zavarovanje. Odškodnina za poškodbe z viličarjem je odvisna od načina nastanka poškodbe in od njene teže. Kaj in koliko bo zavarovalnica plačala v primeru posamezne poškodbe, pa je odvisno predvsem od vrste sklenjenega zavarovanja oziroma natančneje od zavarovalne police in zavarovalnih pogojev.
Zavarovalnice za zavarovanje viličarjev ponujajo klasična avtomobilska zavarovanja avtomobilske odgovornosti, zavarovanja AO plus (krijejo škodo, ki nastane vozniku) in druga zavarovanja odgovornosti. V kolikor ima delodajalec sklenjeno ustrezno zavarovanje, ni težav z zavarovalnim kritjem in zavarovalnica na podlagi aktualnega zavarovanja izplača ustrezno odškodnino. Zelo koristno je, da oškodovanec razpolaga z inventarno številko viličarja (ti namreč nimajo registrskih tablic kot vozila, ki so vključena v javni promet) in s podatki o delodajalčevih sklenjenih zavarovanjih. Če ima delodajalec sklenjeno ustrezno zavarovanje, odškodnine ne plača delodajalec, ampak zavarovalnica, pri kateri je viličar zavarovan.
Kaj pa, če ni zavarovanja?
Težava nastane, če viličar nima ustreznega zavarovanja. V tem primeru je breme izplačila na lastniku viličarja oziroma delodajalcu, a vprašanje je, ali zmore plačati nastalo škodo. Velika podjetja imajo tovrstna zavarovanja zgledno urejena (pa tudi, če jih ne bi imela, bi odškodnino zlahka izplačala). Težavo pa predstavljajo manjša podjetja, ki poslujejo na meji rentabilnosti in se bolj ukvarjajo z golim preživetjem kot pa s tem, ali imajo viličarje ustrezno zavarovane. Zavarovanje viličarja namreč ni obvezno (kot za vozila, ki so vključena v javni promet in morajo biti registrirana), pač pa prostovoljno, zato si ga manjši subjekti pogosto ne morejo privoščiti.
Kako do odškodnine?
Odškodnina za poškodbe z viličarjem je odvisna od načina nastanka nesreče, ali je ta morebiti nastala tudi zaradi kakšne opustitve (napake) samega oškodovanca. V tem primeru se upošteva soprispevek oškodovanca in je odškodnina zato sorazmerno nižja.
Od načina nastanka škode je odvisno, katero od sklenjenih zavarovanj je aktualno za konkreten primer. Zavarovanje AO odgovornosti viličarja krije škodo, ki jo viličarist med manipuliranjem z viličarjem povzroči tretjim osebam. Zavarovanje AO plus je aktualno, če je za nezgodo kriv sam viličarist in pri tem sam utrpi škodo. Zelo pomembno pa je tudi zavarovanje delodajalčeve splošne odgovornosti iz dejavnosti, ki krije nekatere primere škodnih dogodkov, do katerih pride, ko viličar stoji oziroma se ne premika. Vsekakor pa je aktualno tudi kolektivno nezgodno zavarovanje, ki je sklenjeno preko delodajalca, oziroma lastno nezgodno zavarovanje oškodovanca (zavarovalnina iz tega zavarovanja se lahko uveljavlja dodatno – poleg same odškodnine).