Odškodnina za poškodbo v gradbeništvu
V Sloveniji je bilo leta 2024 prijavljenih preko 14.000 poškodb pri delu, od tega 13 smrtnih. Več kot polovica smrtnih primerov se je zgodila v gradbeništvu, prometu in skladiščenju.
Gradbeništvo velja za eno od najbolj nevarnih panog, kar je predvsem posledica dela na višini, dela z mehanizacijo in prometa na gradbiščih. V večini primerov oškodovancem pripada odškodnina za poškodbo v gradbeništvu.
Delo v gradbeništvu je fizično zelo zahtevno (dvigovanje bremen, nošenje materialov, delo v prisilnih držah, klečanje, sklanjanje, plezanje), večinoma poteka na prostem v različnih vremenskih razmerah, pogosto se dela več kot osem ur (utrujenost), veliko del se opravlja na odrih, lestvah, strehah ali drugih konstrukcijah, zato so padci z višine ena od največjih nevarnosti. Redno se uporabljajo stroji in orodja (žerjavi, bagri, viličarji, mešalci, vrtalniki, brusilke), katerih nepravilna uporaba lahko povzroči hude poškodbe. Na gradbišču sočasno dela več različnih delavcev (zidarji, tesarji, vodovodarji, električarji, strojniki…), zato sta lahko tudi slaba organizacija in komunikacija med delavci razlog za nastanek poškodb. Gradbišče se stalno spreminja: na primer pot, ki je bila včeraj varna, danes morda ni več, saj lahko tam stoji material ali stroj, lahko se je pojavila odprtina oziroma luknja ali pa katera druga nevarna ovira.
Skupek vseh prežečih nevarnosti pomeni veliko možnost za nastanek različnih nezgod, med katerimi so seveda najbolj tragične tiste s smrtnim izidom, v veliki stiski pa so tudi delavci s hudimi poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in pustijo resne trajne posledice.
Pravočasno zbiranje dokazov
Odškodnina za poškodbo v gradbeništvu ni samoumevna, temveč je odvisna od vrste dokazov, zato je pomembno, da poškodovani (ali njegov spremljevalec, če sam ni sposoben) že ob prvem pregledu pri zdravniku jasno pove, da gre za poškodbo pri delu, ter opiše, kje in kako se je nezgoda zgodila. Iz svojih izkušenj lahko povem, da se pogosto zlorablja neznanje jezika gradbenih delavcev. Njihovi spremljevalci (praviloma so to nadrejeni delavci oškodovanca) namreč pogosto navedejo, da je do poškodbe prišlo v prostem času in drugače kot v resnici, s tem pa se delodajalec lahko izogne odgovornosti za nastanek in posledice nezgode.
Prav tako je zelo pomembno, da oškodovanec poskrbi za pravočasno fotografiranje kraja nezgode (ko je še vidno, kaj je bilo na gradišču narobe) ter da zbere imena in kontakte prič.
Poskrbite za svoje interese
Poškodovani delavec nikakor ne sme nekritično podpisati vnaprej pripravljene izjave, ki jo sestavi delodajalec in mu jo ponudi v podpis, saj se delodajalec s takšno izjavo trudi razbremeniti odgovornosti za nezgodo.
Oškodovanec mora torej poskrbeti za svoje interese, da bo po koncu zdravljenja lahko uspešno terjal izplačilo odškodnine. Odškodnino najpogosteje plača zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost. Zavarovanje v gradbeništvu je obvezno, vendar pa se vseeno zgodi, da ga kakšen delodajalec ne sklene ali pa sklene zavarovanje z najnižjo zavarovalno vsoto, ki ne pokrije vse nastale škode. V teh primerih se odškodnina oziroma dodatna odškodnina lahko terja direktno od delodajalca.
Priporočam, da poškodovani delavec čim prej poišče strokovno pomoč izkušenega odvetnika za delovne nesreče, ki mu bo lahko učinkovito pomagal pri uveljavljanju odškodnine.