Regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko od povzročitelja poškodb zahteva povračilo stroškov zdravljenja; najpogostejši so regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce
Pravico ZZZS do povrnitve škode, ki jo je ta imel zaradi stroškov zdravljenja poškodovanca in izplačil nadomestil v času bolniškega staleža, ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v členih od 86 do 94). Za primere poškodb pri delu zaradi neizvedenih ukrepov za varstvo pri delu so v tem sklopu predvideni tudi regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce.
Medtem, ko je ZZZS z zavarovalnicami, ki sklepajo zavarovanja avtomobilske odgovornosti, vračilo stroškov zdravljenja sporazumno uredil na zelo eleganten način (zavarovalnice plačajo zavodu določen odstotek pobrane zavarovalne premije), pa so regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce vir številnih težav.
Čeprav se nekateri delodajalci že leta zavzemajo za ureditev tega področja s posebnim zavarovanjem, pa na drugi strani zavarovalnice nimajo posluha za ponujanje zavarovanj, ki bi krila zahtevke ZZZS. Zakaj? Očitno so riziki za zavarovalnice previsoki. Delodajalci pogosto ne skrbijo za varnost pri delu, zato zavarovalnice verjetno sklepajo, da bi tovrstno zavarovanje nevestnim delodajalcem dalo dodatno potuho glede skrbi za varstvo pri delu: namesto, da bi poskrbeli za varno delo delavcev, bi se namreč lahko preveč zanašali na sklenjeno zavarovanje.
Pritiski na delavce
Ker so regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce v porastu in je ZZZS pri izterjavah čedalje bolj učinkovit, se nekateri delodajalci s to problematiko soočajo na povsem nesprejemljiv način. Zlasti v gradbeništvu, kjer se zaradi narave dela zgodi zelo veliko delovnih nesreč, skušajo poškodovane delavce pogostokrat prepričati, naj pri zdravniku rečejo, da so se poškodovali doma oziroma da ne povejo, da je do poškodbe prišlo v službi zaradi opustitve pravil za varstvo pri delu. Zadeva se tako ne evidentira kot poškodba pri delu, kar po eni strani prikrajša ZZZS (stroški se porazdelijo med vse zavarovance ZZZS), po drugi strani pa znatno prikrajša konkretnega poškodovanca, saj težje pride do ustrezne odškodnine za utrpele telesne poškodbe. Ta prepogosto viden pristop je v nasprotju z namenom varstva pri delu, ne odraža ustrezne skrbi za varno delo in pomeni tudi grožnjo za nastanek novih in novih podobnih poškodb.
(Ne)utemeljenost zahtevkov
Delodajalci seveda niso odgovorni za vsako poškodbo pri delu, pa tudi, če so odgovorni, še ne pomeni, da so regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce v vsakem primeru utemeljeni. Gre za primere, ko je delavec sam zakrivil delovno nezgodo oziroma ko je za nezgodo podana objektivna odgovornost delodajalca (gre za odgovornost brez krivde zaradi povečane nevarnosti zaradi nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti). Poleg tega lahko delavec s svojim napačnim ravnanjem tudi sam prispeva k nastanku škode, tako da je potrebno pri zahtevku ZZZS upoštevati njegov soprispevek (regresni zahtevek je le delno utemeljen).
Kdo je kriv?
Namesto, da bi delodajalci temeljito raziskali in analizirali vzroke za delovno nezgodo ter z ustreznimi ukrepi stremeli k izboljšanju varnosti pri delu, si mnogi zatiskajo oči. Delodajalci bi morali ravnati odgovorno in se zavedati pomena razjasnitve vsake delovne nesreče. Potrebna je pravna analiza vzrokov nastanka nesreče, ugotoviti je treba, zakaj je prišlo do poškodb: so za to krivi neizvedeni ukrepi za varstvo pri delu ali opustitve delavca. Pri tem lahko pomaga izkušen odvetnik, ki zna delodajalcem svetovati tekom celotnega postopka.
Preberite še: Odvetnik za delovne nesreče, Odgovornost za delovno nezgodo.