Odvetnik za delovne nesreče
V Sloveniji se vsako leto zgodi 10.000 delovnih nesreč, od tega je približno pet odstotkov težjih; za uveljavitev svojih pravic oškodovanci nujno potrebujejo ustrezno strokovno pomoč, ki jim jo lahko nudi izkušen odvetnik za delovne nesreče.
Po podatkih Inšpektorata RS za delo pri nas v delovnih nesrečah letno umre od 15 do 29 ljudi. Največ hudih nesreč s smrtnim izidom se zgodi v gradbeništvu (zaradi padcev z višine, udara gibajočih delov opreme, padcev bremen in udara električnega toka). Stroški delovnih nesreč imajo velik vpliv na celotno družbo (predstavljajo približno štiri odstotke BDP), močno pa zaznamujejo tudi poškodovance in njihove družine.
Delovne nesreče ne prizadenejo le delavcev, ampak imajo posledice tudi za delodajalce. Da bi se jim izognili, pogosto skušajo prikazati, da do nezgode ni prišlo na delu. Po mojih izkušnjah so v tem že kar dobro izurjeni, saj o nezgodi pogosto nočejo obvestiti pristojnih organov oziroma na kraj nezgode nočejo poklicati reševalcev in oškodovance v lastni režiji prepeljejo k zdravniku. Delavce neredko prepričujejo, naj pri zdravniku rečejo, da so se poškodovali drugje in na drug način kot v resnici.
Mojstri prikrivanja
Pred gradbeno krizo pri večjih gradbenih podjetjih (ki so med krizo praktično skoraj vsa propadla) ni bilo takšnih težav kot danes, ko veliko izvajalcev le organizira delo s sposojenimi delavci preko različnih navideznih pogodb. Velika gradbena podjetja so postopala tako, da so poškodovani delavci lažje prišli do odškodnine, danes pa je to za mnoge delodajalce očitno povsem nepomembno, saj velikokrat celo skušajo prikriti dejanske razloge za nastanek nezgode. Opažam, da so nekateri pravi mojstri, saj po nezgodi nemudoma steče akcija izkrivljanja dejstev.
Kaj pa zakonodaja?
Zakonodajalec je sicer predpisal obvezno gradbeno zavarovanje v gradbeništvu, vendar pa vsa podjetja, ki delujejo v tej branži, takšnega zavarovanja nimajo oziroma imajo sklenjeno zavarovanje z minimalno zavarovalno vsoto, ki še zdaleč ne pokrije škode pri težjih delovnih nesrečah.
Nekateri delodajalci imajo za svoje delavce sklenjeno tudi nezgodno zavarovanje, ki lahko v primeru delovne nesreče krije določen del škode. To velja samo v primeru, ko se kolektivno nezgodno zavarovanje plačuje iz sredstev delodajalca, sicer pa izplačilo takšne zavarovalnine ne vpliva na izplačilo odškodnine.
Sam si kriv!
Krivda na nastanek nesreče se velikokrat skuša neutemeljeno pripisati delavcu in sicer s pavšalno razlago, da je bil pri svojem delu neroden in nepazljiv. Šele temeljita analiza škodnega dogodka pa lahko ustrezno odgovori na vprašanje odgovornosti delodajalca in morebitnega soprispevka poškodovanega delavca.
Včasih delavci pomišljajo, ali bi sploh zahtevali odškodnino zaradi delovne nezgode, saj se bojijo zamer s strani delodajalca. Mislijo namreč, da bodo s postopkom uveljavljanja odškodnine spravili delodajalca v neugoden položaj. Ta bojazen se velikokrat izkaže za povsem neutemeljeno, saj ima večina delodajalcev za tovrstne primere sklenjeno ustrezno zavarovanje civilne odgovornosti, tako da odškodnino namesto delodajalca izplača njegova zavarovalnica.
Uveljavljanje odškodnine
Poškodovanim delavcem v večini primerov (ne vedno!) pripada ustrezna odškodnina, do katere pa sami težko pridejo. Poleg vprašanja obstoja odgovornosti za delovno nesrečo je potrebno v nadaljevanju ustrezno rešiti tudi vprašanje obsega nastale škode in primerne odškodnine. Pri tem jim lahko učinkovito pomaga izkušen odvetnik za delovne nesreče, ki jim bo na podlagi znanih podatkov svetoval in jih zastopal v postopku uveljavljanja odškodnine.
Večina odškodninskih primerov se reši izvensodno, v primeru, ko takšna rešitev ni mogoča, pa odvetnik za delovne nesreče oškodovance zastopa v postopku sodnega uveljavljanja odškodnine pred delovnim sodiščem oziroma pred rednim civilnim sodiščem (v primeru, ko se tožba vloži samo zoper delodajalčevo zavarovalnico).
Preberite tudi: Odškodnina za poškodbo pri delu, Odškodnina za delovno nezgodo v gradbeništvu, Višina odškodnine za telesne poškodbe, Odškodnina za telesne poškodbe prek sodišča.