Odškodnina za paraplegijo in tetraplegijo

Za paraplegijo in tetraplegijo so najpogosteje krive poškodbe v prometnih nesrečah, delovnih nezgodah in pri športu. Ker zavarovalnice pogosto nočejo plačati ustrezne odškodnine, sodna pot do pravičnega zneska lahko traja tudi več let.

Paraplegija (ohromelost obeh spodnjih udov), še bolj pa tetraplegija (ohromelost od vratu navzdol) oškodovanca močno prizadene na vseh področjih življenja. Poleg izjemno velike nematerialne škode utrpi tudi veliko materialno škodo.

Odškodnina za paraplegijo

Verjetnost, da bo zavarovalnica ponudila primeren znesek odškodnine, in da se bo zadeva končala sporazumno, je majhna (še posebno problematična je sklenitev dogovora glede materialne škode). Zavarovalnice se pogosto izogibajo plačilu ustreznega zneska, zato je treba boj za pravično odškodnino v večini primerov nadaljevati na sodišču. Pravdanje lahko traja tudi več let, a na koncu sodišče prisodi primeren znesek odškodnine, ki je praviloma precej višji od tistega, ki ga je bila zavarovalnica pripravljena plačati na začetku.

Višina odškodnine

Odškodnina za paraplegijo in tetraplegijo mora odražati tako pravično zadoščenje za nematerialno škodo kot tudi nadomestilo za vso materialno škodo, ki je velikokrat zelo obsežna.

Nematerialna škoda

Pri odmeri odškodnine za nematerialno škodo je na mestu vprašanje o ustreznem znesku; višina odškodnine bodisi za paraplegijo bodisi za tetraplegijo se seveda razlikuje od primera do primera, saj je pri odmeri zneska potrebno upoštevati številne subjektivne okoliščine vsakega oškodovanca posebej. Za paraplegijo se dosojajo zneski med cca. 200.000 EUR in 280.000 EUR, izjemoma več, za tetraplegijo pa še znatno višji.

Materialna škoda

Poškodovanci zaradi hude telesne prizadetosti potrebujejo vsakodnevno redno pomoč tretjih oseb, vrsto pripomočkov in prilagoditev, kar veliko stane. Zaradi hude invalidnosti večina ni več sposobna za pridobitno delo; ta del škode, ki je za dokazovanje lahko zelo zahteven, pogosto ostane prezrt. Ker je tetraplegik še huje prizadet kot paraplegik, je tudi odškodnina za materialno škodo pri tetraplegiji višja kot pri paraplegiji.

Neredko zavarovalnice z različnimi ugovori nasprotujejo izplačilu odškodnine za izgubo zaslužka in odškodnini za tujo pomoč, ponujajo minimalne zneske, še raje pa ta del škode kar ignorirajo.

Pred leti sem od zavarovalniške referentke na moj zahtevek za višjo odškodnino za stranko, ki je zaradi hude prometne nesreče postala nesposobna za delo in odvisna od tuje pomoči, dobil odgovor, da so poleg že izplačane odškodnine za nematerialno škodo sicer pripravljeni plačati še približno enak znesek, o materialni škodi zaradi izgube zaslužka in stroškov tuje pomoči pa da se ne bodo pogovarjali. To je podkrepila z »argumentom«, da te škode pač nikoli ne priznavajo in bi kvečjemu plačali le nek simboličen znesek, ker želijo zadevo čim prej zaključiti.

Seveda smo na sodišče vložili tožbo in po dolgoletnem pravdanju je bila prisojena skoraj vsa zahtevana odškodnina, poleg tega pa tudi visoke zamudne obresti (ki so presegle polovico dosojene glavnice), tako da je bil oškodovanec na koncu še vesel, da zavarovalnica ni hotela sporazumno rešiti zadeve in je o odškodnini odločilo sodišče.

Kdo in kako bo plačal?

Pri tako hudih telesnih poškodbah je pogosta težava obseg zavarovalnega kritja odgovorne osebe (razpoložljiva zavarovalna vsota) oziroma plačilna zmožnost odgovorne osebe. Možnost poplačila celotne utrpele škode težjim oškodovancem v praksi nudi le obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (minimalna vsota za telesne poškodbe je po novem 5.000.000 EUR), pri drugih zavarovanjih odgovornosti pa je skoraj vedno dogovorjena prenizka zavarovalna vsota.

Še posebno bi izpostavil problematiko prenizkih zavarovalnih vsot v gradbeništvu, kjer pogosto prihaja do hudih poškodb. Zakon o gradnji objektov predpisuje sklenitev obveznega zavarovanja odgovornosti vsaj z minimalno zavarovalno vsoto 50.000 EUR, a se gradbeniki ne zavedajo, da ta zavarovalna vsota ni zadostna, nekateri pa zavarovanja sploh ne sklenejo, čeprav jim grozi precejšnja denarna kazen. Poraja se vprašanje, ali je to posledica njihovega neznanja, lahkomiselnosti ali pa kar sprevržene špekulacije, da bo v primeru večje škode podjetje šlo v stečaj oziroma se bo poslovanje nadaljevalo v novem podjetju. Na žalost slabe izkušnje večinoma z manjšimi gradbenimi podjetji napeljujejo k sklepu, da so do poškodovanih delavcev pogosto povsem brezbrižni, zato ti v primeru težjih poškodb (kot sta paraplegija in tetraplegija) zelo težko pridejo do primerne odškodnine.

Več v prispevkih: Odškodnina za prometno nesrečo, Odškodnina za delovno nezgodo v gradbeništvu, Odškodnina za poškodbo pri delu, Višina odškodnine za telesne poškodbe. Za več informacij se lahko obrnete na nas.