Višina odškodnine za telesne poškodbe
Kolikšna je odškodnina za telesne poškodbe? Kako visoko odškodnino bom dobil? Zakaj odgovor glede višine pravične odškodnine za telesne poškodbe ni enostaven?
Oškodovanci pogosto sprašujejo, kakšna odškodnina za telesne poškodbe jim pripada, a na to vprašanje niti izkušen odvetnik v večini primerov ne more dati takojšnjega natančnega odgovora. Obligacijski zakonik v 179. členu le na splošno določa, da je oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine. Višina pravične odškodnine je namreč odvisna od številnih bolj ali manj pomembnih okoliščin.
To so zlasti:
- intenzivnost škode oziroma teža poškodbe,
- spol in starost oškodovanca,
- dolžina bolniškega dopusta,
- dolžina zdravljenja ter potek zdravljenja in rehabilitacije,
- obiskovanje osebnega zdravnika in specialistov,
- vsebina razpoložljive medicinske dokumentacije,
- predhodne težave,
- jakost in trajanje fizičnih bolečin,
- bolečinski prag,
- izobrazba in poklic oškodovanca,
- dejavnosti oškodovanca pred škodnim dogodkom in po njem,
- prognoza zdravstvenega stanja,
- primerjava prisojenih odškodnin v podobnih primerih,
- primerjava in umestitev konkretnega primera med lažje in težje primere poškodb,
- subjektivne lastnosti oseb, ki sodelujejo pri reševanju primera (zavarovalniški referent, sodnik, sodni izvedenec, odvetnik), in tudi samega oškodovanca,
- kraj nezgode,
- vsebina zavarovalne police,
- socialni položaj in finančno stanje oškodovanca,
- povzročiteljev odnos do nastanka škode in njegovo premoženjsko stanje.
Zgoraj naštete okoliščine za odmero višine odškodnine se medsebojno prepletajo in so navedene po naključnem vrstnem redu; pomembnost posamezne okoliščine je odvisna od primera do primera.
Pri odškodninah zaradi telesnih poškodb se na sodišču obseg nastale škode (intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, nevšečnosti zdravljenja, posledice, prognoza itd.) ugotavlja s pomočjo sodnih izvedencev medicinske stroke. Čeprav se izvedenci praviloma trudijo biti objektivni, je njihova ocena v določeni meri pogosto subjektivna, tako da se izvedenska mnenja o isti zadevi lahko precej razlikujejo.
Velike razlike so tudi med sodniki; nekateri so pri odmeri višine pravične odškodnine bolj velikodušni, drugi so bolj skopi. Razlike se pojavljajo med posameznimi sodišči, še večje pa med zavarovalnicami in zavarovalniškimi referenti, ki izvensodno določajo višino odškodnin. Z leti se spreminja sodna praksa glede dosojanja višine odškodnin za telesne poškodbe.
Končno pa se razlikujejo tudi oškodovanci: nekatere škodni dogodki bolj prizadenejo, druge manj, nekateri so med zaslišanjem na sodišču prepričljivi, drugi zelo nerodni, nekateri plahi, drugi agresivni, nekateri (pre)skromni, drugi imajo prevelika pričakovanja…
Pogosto se razlikujejo tudi zneski prisojenih odškodnin, čeprav so imeli oškodovanci podobne poškodbe. Sodnik mora namreč upoštevati subjektivne okoliščine posameznega primera, saj poškodbe ne prizadenejo vseh oškodovancev enako (npr. poškodba prsta poklicnega pianista).
Čeprav raje slišimo dobre napovedi, je potrebno pri oceni višine odškodnine za telesne poškodbe ohraniti realna pričakovanja. Z vprašanji o višini odškodnine oškodovanci pogosto obiščejo več odvetnikov; radi se odločijo za medijsko bolj izpostavljene, še raje pa za tiste, ki obljubljajo nerealno visoke odškodnine (ti odvetniki so praviloma tudi bistveno dražji). Ker se napovedi o visoki odškodnini ne uresničijo, se oškodovanci upravičeno počutijo izigrane.
Preberite še: Odmera odškodnine za telesne poškodbe, Zastaranje odškodnine, Kako do odškodnine?