Odškodnina za poškodbo kolena

Koleno je kot eden od najbolj izpostavljenih sklepov podvrženo različnim bolezenskim oziroma starostnim spremembam pa tudi številnim poškodbam.

Kakšna odškodnina pripada oškodovancu za poškodbo kolena, je odvisno predvsem od narave oziroma teže same poškodbe. Pri udarcu, ki ne terja zahtevnejšega zdravljenja, se izplača občutno nižja odškodnina za poškodbo kolena kot pri težjih poškodbah (npr. poškodbe vezi zaradi zvina oziroma izpaha kolena, poškodbe hrustanca, zlom kostnih struktur v kolenskem sklepu (zlom pogačice, spodnjega dela stegnenice, zgornjega dela golenice)).

Odškodnina za poškodbo kolena

Pri iskanju odgovora, kakšna je ustrezna odškodnina za poškodbo kolena, je poškodbe zaradi raznolikosti smiselno razdeliti na primerljive sklope.

Udarec brez posledic

Pri udarcu v koleno, ki ne pušča posledic, zdravljenje pa je enostavno in traja kakšen mesec, se lahko pričakuje odškodnina do 2.000 EUR.

Zvin kolena

Pri zvinu kolena, pri katerem ne pride do resnejših poškodb kolenskih vezi, zdravljenje pa je konzervativno in traja nekaj mesecev, odškodnina znaša do 5.000 EUR.

Pri težjih poškodbah, ko so kolenske vezi huje poškodovane in je potrebno operativno zdravljenje z dolgotrajnejšo rehabilitacijo, oškodovanci pa imajo znatne trajne posledice, se odškodnine gibljejo od 10.000 EUR do 20.000 EUR in tudi več.

Hude posledice

V primeru hujše poškodbe kolena, ki zahteva daljše in zahtevnejše zdravljenje ter pušča hude posledice (nestabilnost kolena, artroza kolenskega sklepa), zaradi katerih je oškodovančevo gibanje precej omejeno, se izplačujejo odškodnine od 20.000 EUR naprej.

Za primerjavo povejmo, da je Vrhovno sodišče RS v zadevi II Cp 1317/2010 za nadkolensko amputacijo noge prisodilo odškodnino v višini 136 povprečnih slovenskih neto plač, kar znese cca 150.000 EUR.

Od primera do primera

Za bolj natančno oceno pravične odškodnine za poškodbo kolena je potrebna podrobna preučitev vsakega primera posebej. Velikokrat pride do poškodbe na predhodno okvarjenem kolenu (degenerativne spremembe, prirojene anomalije, stare poškodbe), zato se postavlja vprašanje, ali je mogoče vso škodo pripisati konkretnemu škodnemu dogodku. V zvezi s to dilemo se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da je potrebno vsakogar jemati takšnega, kot je, in da na račun predhodnih degenerativnih sprememb ni mogoče avtomatično zmanjševati odškodnine. Če  oškodovanec zaradi degenerativnih sprememb pred škodnim dogodkom ni imel težav (tako imenovane neme degenerativne spremembe), pač pa so se težave pojavile šele po nezgodi, se izplača celotna odškodnina.

Odškodnina za poškodbo kolena je v vsakem konkretnem primeru odvisna od številnih okoliščin (več o tem si lahko preberete v prispevku Višina odškodnine za telesne po poškodbe).