Kako do odškodnine?

Ali sem upravičen do odškodnine za telesne poškodbe? Kdo jo bo izplačal oziroma od koga naj jo terjam? Kako visok znesek mi pripada? Na koga naj se obrnem?

Poškodovani v prometnih nesrečah in delovnih nezgodah, pa tudi tisti, ki so škodo utrpeli zaradi napak zdravnikov, odvetnikov, notarjev, računovodij in drugih oseb, so pogosto sprašujejo, kako do odškodnine.

Kdo je odgovoren?

Najprej je treba ugotoviti, kdo je odgovoren za škodo. Za nastanek odškodninske obveznosti morajo biti namreč izpolnjene določene predpostavke: škodljivo nedopustno dejstvo oziroma dogodek, nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost.

Tudi če je neizpodbitno, da je oškodovanec upravičen do odškodnine, ni nobenega zagotovila, da jo bo odgovorna oseba tudi izplačala. Običajno je odgovorna oseba zavarovalnica, in v teh primerih ni bojazni, da na sodišču odmerjena odškodnina ne bo izplačana. Če pa je za škodo odgovorna fizična oseba, je pot do odškodnine nemalokrat zahtevna in dolgotrajna – morda je slabega premoženjskega stanja, velikokrat pa se izkaže, da je premožna, a se izjemno spretno izogiba plačilu.

Izplačilo odškodnine

Tako je poleg temeljnega vprašanja (kdo je odgovoren za škodo) treba rešiti tudi vprašanje končnega izplačila odškodnine. Odgovorne osebe imajo večinoma sklenjeno zavarovanje, tako da glavnino odškodnin izplačajo zavarovalnice na podlagi sklenjenih obveznih in prostovoljnih zavarovanj odgovornosti (prometne nesreče, delovne nesreče). V kolikor pa je odgovorna oseba fizična oseba, in ni realnih možnosti, da bo oškodovanec na koncu prišel do poplačila, sprožitev postopka uveljavljanja odškodnine ni smiselna (saj to pomeni tudi nepotrebne stroške). Enake težave z izplačilom odškodnine nastanejo tudi, če je za škodo odgovorna pravna oseba, ki nima omembe vrednega premoženja.

Višina odškodnine

Šele ko je znano, kdo je odgovoren za škodo, in da je mogoče odškodnino tudi učinkovito izterjati, se je smiselno temeljito posvetiti vprašanju višine odškodnine. Oškodovancem lahko nastane nematerialna škoda (fizične bolečine, zmanjšanje življenjskih aktivnosti, strah, skaženost, kršitev osebnostnih pravic…) in/ali materialna škoda (izguba dohodka, stroški zdravljenja…). Pri odškodnini za materialno škodo sledimo načelu restitucije (vzpostavitev stanja, kakršno bi bilo, če nezgode ne bi bilo). Pri nematerialni odškodnini pa je v ospredju načelo satisfakcije; ker povrnitev v prvotno stanje ni mogoča, mora odškodnina nuditi denarno zadoščenje.

Na koga naj se obrnem?

Oškodovanci običajno nimajo ustreznega znanja, da bi se sami lotili uveljavljanja odškodnine, zato je smiselno poiskati pomoč strokovnjaka. Razumljivo je, da so velikokrat v zadregi, na koga naj se obrnejo, saj ureditev odškodnine obljubljajo mnogi posamezniki in podjetja.

Poleg posredniških »odškodninsko-poravnalnih družb«, ki nekritično obljubljajo ureditev visoke odškodnine (čeprav samo zbirajo dokumentacijo in na zavarovalnice nikoli samostojno ne vlagajo zahtevkov, pač pa zbrano dokumentacijo odstopajo anonimnim odvetnikom; takšno prakso preganja tudi Odvetniška zbornica Slovenije), ureditev odškodnine s pomočjo svojih pravnih referentov ponujajo tudi nekatere zavarovalnice (rešujejo zahtevke oškodovancev, ki so jih sami pomagali sestaviti, kar je že v osnovi povsem zgrešeno, saj ne zagotavlja ustrezne nepristranosti).  

Za pomoč pri reševanju odškodninskega zahtevka se je najbolje obrniti na izkušenega odvetnika, ki bo oškodovancem svetoval najprimernejše ravnanje ter učinkovito ščitil in zastopal njihove interese tako pred zavarovalnico kot tudi na sodišču.