Zastaranje odškodnine

Z uveljavljenjem odškodnine oziroma vložitvijo odškodninskega zahtevka za škodo, ki je posledica telesnih poškodb, oškodovanci pogosto odlašajo, zaradi česar zavarovalnica lahko ugovarja zastaranje.

Ker mnogi oškodovanci, ki so bili poškodovani v prometni ali delovni nesreči, ne vedo, kakšne so njihove pravice in kako naj jih uveljavljajo, ničesar ne ukrenejo oziroma ukrepajo prepozno, kar vodi v zastaranje odškodnine.

Včasih namreč naivno pričakujejo, da jim bo odgovorna oseba kar sama ponudila odškodnino. Prepozno ukrepanje pa vodi v zastaranje njihovega odškodninskega zahtevka oziroma izgubo pravice do učinkovitega sodnega varstva.

Tri in pet let

Obligacijski zakonik določa, da odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (relativni zastaralni rok). Zakonik nadalje določa, da takšna terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala (absolutni zastaralni rok). Zakonik pa izjemoma določa tudi daljši zastaralni rok (npr. če je do škode prišlo s kaznivim dejanjem), torej učinkovito sodno varstvo za uveljavljenje odškodninskega zahtevka kljub preteku triletnega oziroma petletnega zastaralnega roka.

Prekratki zastaralni roki

Nastop zastaranja pomeni, da je prenehala pravica zahtevati izpolnitev obveznosti – v primeru odškodnin pravica do sodnega varstva, s katerim bi lahko prišli do odškodnine. Zastaranje odškodnine lahko preprečimo samo z vložitvijo tožbe.

Menimo, da so zastaralni roki za škodo zaradi telesnih poškodb prekratki, saj v praksi oškodovanci zaradi zastaranja mnogokrat ostanejo brez odškodnine. Po drugi strani pa gredo kratki zastaralni roki v korist odgovornim osebam (zavarovalnicam), ki bi brez večjih pretresov lahko plačale zahtevane odškodnine.

Čas nastanka škode

Za pričetek zastaranja je najbolj pomemben čas nastanka škode. Pri škodi zaradi telesnih poškodb lahko posamezne škode (npr. škoda zaradi izgube zaslužka, škoda zaradi stroškov zdravljenja) zastarajo različno. Nepremoženjska škoda zaradi telesnih poškodb (odškodnina za pretrpele fizične bolečine in nevšečnosti zdravljenja, odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti idr.) je običajno znana ob zaključku zdravljenja oziroma ko se zdravstveno stanje oškodovanca ustali.

Sklicevanje na zastaranje

Čeprav upnik (pri odškodninah gre po navadi za zavarovalnice) navkljub poteku zastaralnega roka še vedno lahko izpolni svojo obveznost, se v praksi to zgodi bolj redko. Zavarovalnice z različnimi manevri namreč pogosto skušajo zavleči reševanje zahtevka in s tem doseči zastaranje odškodnine, nato pa svojih obveznosti nočejo več izpolniti in se pri tem sklicujejo na zastaranje odškodninskega zahtevka.

Primer iz prakse

Zavarovalniška referentka je 14 dni pred zastaranjem nekega odškodninskega zahtevka klicala v odvetniško pisarno in prosila, naj še nekoliko počakamo s tožbo, ker da mora zadevo nujno preučiti še njihova strokovna služba. Zaradi pazljivosti (spoznali smo, da nekdanje stališče zavarovalnice, da se ni džentelmensko sklicevati na potek zastaralnega roka, ni več aktualno) smo na sodišče takoj vložili tožbo.

Včasih je namreč veljalo, da se je (če je odškodninski zahtevek pravočasno prišel na zavarovalnico in se oškodovanec ni že takoj odločil za vložitev tožbe, s čimer bi pretrgal zastaranje) nekorektno sklicevati na zastaranje, nato pa je na žalost tudi takšna praksa očitno izumrla oziroma »zastarala«. Izkazalo se je, da je bila naša previdnost v zgoraj opisanem primeru na mestu – še preden je bila zavarovalnica seznanjena z vloženo tožbo, smo po preteku štirinajstih dni prejeli odgovor, da zavarovalnica odklanja zahtevek zaradi zastaranja.    

Zahtevek in tožba?

Zavarovalnica se mnogokrat pikolovsko zapiči v kakšno podrobnost in jo nato na dolgo in široko raziskuje (tudi s sodnimi izvedenci) ter tako podaljšuje čas reševanja zadeve, nato pa se vehementno sklicuje na zastaranje.

Zavarovalniških ugovorov in zavlačevanja rešitve odškodninskega zahtevka ne gre niti malo podcenjevati. Tudi če zadeva več kot očitno ni zastarala, pogosto trmasto vztrajajo. Mogoče bi bilo pri uveljavljanju odškodnin še najboljše uporabiti taktiko nekega kolega, ki je praktično istočasno vložil odškodninski zahtevek na zavarovalnico in tožbo na sodišče ter tako bolj ali manj uspešno rešil veliko zadev, izognil pa se je nepotrebnim razpredanjem o zastaranju odškodninskega zahtevka.

Če vas skrbi zastaranje odškodnine, se lahko obrnete na nas.