Izterjava neplačanega računa

Dolžniki upnikom ne plačajo svojih obveznosti po izdanih računih zaradi različnih razlogov. Nekateri zgolj pozabijo oziroma založijo račun, drugi niso zadovoljni z opravljeno storitvijo ali kupljeno stvarjo (utemeljeno, pogosto pa tudi ne), spet tretji pa preprosto nimajo denarja za plačilo računa.

Večino izterjav upniki lahko opravijo sami. Če se izterjava neplačanega računa zaplete in konča na sodišču, pa je potrebna pomoč odvetnika.

Enostavne izterjave

Z dolžniki, ki pozabijo na plačilo, po navadi ni težav, saj terjatev po računu poravnajo po prejetem opominu oziroma v skrajnem primeru po vloženi izvršbi na podlagi izdanega računa (izvršba na podlagi verodostojne listine).

Nekateri dolžniki imajo utemeljene razloge za neplačilo neke obračunane storitve oziroma kupljenega blaga, ali pa plačilu nasprotujejo zaradi nekega svojega napačnega prepričanja. V teh primerih je izvršba na podlagi verodostojne listine manj uspešna, izterjava neplačanega računa pa težavnejša, saj ti dolžniki navajajo različne bolj ali manj utemeljene ugovore in nasprotujejo izdanemu sklepu sodišča o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Pomoč odvetnika

Nasprotovanje izdanemu sklepu povzroči razveljavitev izdanega sklepa sodišča o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tako da se postopek nadaljuje kot redni sodni postopek pred pristojnim sodiščem. Pristojno sodišče pozove upnika, ki je vložil izvršbo na podlagi verodostojne listine, k dopolnitvi svojih navedb in k predložitvi dokazov. Na tej točki pa zadeve za pravne laike že postanejo preveč zapletene in potrebna je pomoč odvetnika. Ta pripravi celotno tožbo in opiše vsa pravnorelavantna dejstva ter predloži oziroma predlaga dokaze. V sodnem postopku je lahko izterjava zneska neplačanega računa, kar zahtevna.

Dokazovanje trditev

Upniki se soočajo s celo vrsto različnih situacij. Dolžnik lahko sicer utemeljeno noče plačati nekega računa, lahko pa si samo domišlja, da z opravljeno storitvijo ali z dobavljenim izdelkom nekaj ni v redu. Nabor izgovorov je zelo širok: da je račun previsok, da storitev sploh ni bila opravljena, da je bila opravljena neustrezno, da ni bila opravljena v zaračunanem obsegu, da bi moral upnik opraviti še neke dodatne storitve itd. V sodnem postopku se dokazujejo trditve ene in druge strani, po zaključku dokaznega postopka pa sodišče s sodbo razsodi o zadevi.

Neplačila v gradbeništvu

Zavračanje plačila računa je še zlasti pogosto v gradbeništvu – dolžniki nočejo plačati računa, ker je tudi njim nekdo dolžan. Pogoste so situacije, ko dolžnik na dolgo in široko ugovarja, da storitev ni bila opravljena kakovostno oziroma v skladu z dogovorom. Po drugi strani pa se zanima, ali bi upnik zanj opravil še kakšna dodatna dela in obljublja plačilo po opravljenih dodatnih storitvah. Zdi se, da veliko dolžnikov že vnaprej ve, da računov ne bodo poravnali ob njihovi zapadlosti. Poseben problem so nelikvidni subjekti, od katerih tudi po končanem sodnem postopku in ob ugodni sodbi ni mogoče pričakovati poplačila terjatev (stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave). Pri teh subjektih gre velikokrat tudi za kazniva dejanja (naročanje storitev ali blaga, čeprav je že jasno, da se bliža stečajni postopek), tako da zoper dolžnike oziroma njihove odgovorne osebe steče še kazenski postopek.

Preberite tudi: Odškodnina za delovno nezgodo v gradbeništvu.