Odškodnina za delovno nezgodo v gradbeništvu

Delovne nezgode so zelo pogoste v gradbeništvu, pri delu z različnimi stroji oziroma pri zahtevnejšem fizičnem delu. Kdaj je delavec upravičen do odškodnine za delovno nezgodo v gradbeništvu? Kdo je odgovoren za nezgodo in kdo je dolžan plačati odškodnino?

Delo v gradbeništvu je fizično zahtevno in velikokrat nevarno, izvaja se tudi na višini, veliko je improvizacije, hitenja, na skupnem gradbišču sodeluje veliko različnih delavcev, katerih delo pogosto ni ustrezno usklajeno. Hude nesreče, celo s tragičnim koncem, niso redke, kar je prepoznal tudi zakonodajalec, ki je določil, da morajo imeti gradbena podjetja svojo odgovornost obvezno zavarovano.

Kdo je odgovoren?

Ob poškodbi se porajajo številna vprašanja. Najprej je potrebno razjasniti, kdo je odgovoren za nezgodo in kdo bo plačal odškodnino, a pri ugotavljanju odgovornosti za nezgodo v gradbeništvu se velikokrat zaplete. Delavec je lahko namreč le »izposojen« podjetju, ki izvaja dela, in ne pozna dogovorov med delodajalcem, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in podjetjem, pod vodstvom katerega dejansko dela. Večinoma gre za tuje državljane, za delavce iz BiH in Makedonije, ki slabo razumejo slovenski jezik in so slabo poučeni o svojih pravicah, zato so še posebno v primeru hujše delovne nezgode v veliki stiski in neredko izigrani.

Odškodnina ni samoumevna

Potrebno je torej ugotoviti, ali je podjetje, za katerega je poškodovani delavec dejansko delal, sploh odgovorno za nezgodo. Delavcu, ki je poškodovan v delovni nezgodi, se sicer lahko prizna 100 % bolniško nadomestilo (in druge pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja), a s tem še ni rečeno, da je podjetje oziroma kdo drug sploh odgovoren za nezgodo in da je delavec avtomatično upravičen do odškodnine.

Podjetje, za katerega je delavec delal v času nezgode, je odgovorno:

• če je podana krivda tega podjetja (krivdna odgovornost, ki se najpogosteje kaže kot malomarnost zaradi slabe organizacije dela, neustreznih delovnih pripomočkov oziroma opustitve drugih pravil iz varstva pri delu), in tudi,
• če podjetje ni krivo in je do poškodbe prišlo zaradi povečane nevarnosti za nastanek škode (objektivna odgovornost; delo na višini, z motorno žago, velikimi gradbenimi stroji itd).

Soodgovornost oškodovanca

Pri določanju odgovornosti se upošteva tudi morebitno napačno ravnanje oškodovanca; določi se njegov soprispevek, tako da je izplačana odškodnina nižja (primer: delavec si na krožni žagi zaradi neprevidnosti odreže prst, zato je podan njegov 30 % soprispevek).

Preberite še: Odškodnina za poškodbo pri delu, Odvetnik za delovne nesreče, Pomoč pri uveljavljanju odškodnine, Uveljavljenje odškodnine – da ali ne?