Nujni dediči

Zakon o dedovanju pozna dva dedna naslova: deduje se lahko na podlagi zakona in na podlagi oporoke. Zapustnik (oporočitelj) lahko z oporoko (ki mora seveda biti veljavna) določi drugačno dedovanje od zakonsko predvidenega.

Z oporoko določeno dedovanje ima torej prednost pred dedovanjem po zakonu, vendar je oporočno razpolaganje z dediščino omejeno. Oporočitelj namreč ne more povsem prosto razpolagati s svojim premoženjem, saj osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki so nujni dediči, ne smejo biti prikrajšane.

Kdo so nujni dediči?

Po 25. členu Zakona o dedovanju so nujni dediči določene osebe iz kroga zakonitih dedičev in sicer:
– zapustnikovi potomci,
– zapustnikovi posvojenci in njihovi potomci,
– zapustnikovi starši (ali njegov posvojitelj),
– zapustnikov zakonec ali izvenzakonski partner.

Če so trajno nesposobni za delo in nimajo sredstev za življenje, so nujni dediči lahko tudi:
– zapustnikovi dedi in babice,
– zapustnikovi bratje in sestre,
– starši zapustnikovega posvojitelja in otroci zapustnikovega posvojitelja.

Naštete osebe so nujni dediči, če so v konkretnem primeru dejansko upravičene dedovati na podlagi zakonitega dednega reda.

Velikost nujnega deleža

Po 26. členu zakona imajo nujni dediči pravico do nujnega deleža (to je del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati). »Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu«.

Nujni delež posameznega nujnega dediča je manjši od zakonitega dednega deleža in sicer znaša polovico oziroma tretjino deleža, ki bi jim šel po zakonitem dednem redu. Polovični nujni delež pripada zapustnikovim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem ter zakoncu (izvenzakonskemu partnerju), vsem ostalim nujnim dedičem (starim staršem, bratom in sestram itd.) pa pripada tretjina dednega deleža.

Velikost deležev se računa na osnovi obračunske vrednosti zapuščine, ki je seštevek vrednosti čiste zapuščine in daril, ki jih je zapustnik poklonil za časa življenja.

Prikrajšanje nujnega deleža

Zapustnik lahko nujne dediče prikrajša na dva načina – z oporoko ali pa z darili za časa življenja. Odpravo prikrajšanja lahko nujni dediči dosežejo s spremembo (redukcijo) oporočnega razpolaganja, če to ne zadošča, pa lahko zahtevajo vračilo (restitucijo) daril. Postopek se sproži s posebnim zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj oziroma z zahtevkom za vračilo daril.

Uveljavljanje nujnega deleža

Nujni dediči morajo nujni delež uveljavljati v zapuščinskem postopku. V primeru prikrajšanja nujnega deleža morajo zahtevati spremembo (zmanjšanje) oporočnih razpolaganj oziroma vrnitev daril. Vsega tega sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, pač pa mora to zahtevati vsak nujni dedič sam v zapuščinskem postopku.

Pravico do nujnega deleža lahko nujni dediči izjemoma uveljavljajo tudi s tožbo v pravdnem postopku (če se npr. zapuščinska obravnava sploh ne opravi, ker je zapustnik razdal premoženje v času življenja). Zahtevek za vrnitev daril se mora vložiti v triletnem roku od razglasitve zapustnika za mrtvega.

Preberite še: Oporoka, Odvetnik za dedovanje, Dedovanje odškodnine.