Odvetnik za dedovanje
V večini primerov dedovanje poteka gladko, včasih pa se zapuščinski postopek zelo zaplete in je nujno poiskati pomoč odvetnika. Žal je v nekaterih primerih za ustrezen nasvet že prepozno.
Pri nas se sorodniki zaradi zapuščine zelo pogosto sprejo. To je na predavanjih prvim letnikom pravne fakultete kot zanimivost že pred leti izpostavil profesor Kranjc, in danes ni nič drugače. Zdi se, da je teža spora pogosto sorazmerna z velikostjo dediščine.
Kako pomembno je pravočasno poskrbeti za oporoko, kaže recimo naslednji primer: zapustnik ni naredil oporoke oziroma je imel pripravljeno le besedilo, ki ga je hotel podpisati v bolj svečanih okoliščinah pred obema potomcema. Rečeno je bilo, da bo tisti, ki je ostal in delal doma, podedoval hišo in zemljo, drugi otrok pa bo dobil nekaj denarja, a ker nekako ni bilo ustrezne priložnosti, je oporoka ostala nepodpisana. Do dedovanja je zato prišlo na podlagi zakona, oba zapustnikova otroka sta torej dedovala enak delež. Dedič, ki se nikakor ni mogel sprijazniti z nastalo situacijo, mi je na vprašanje, zakaj niso prej poiskali nasveta odvetnika, povedal, da navkljub očetovemu slabemu zdravstvenemu stanju niso računali, da bo tako hitro umrl.
Vedno se lahko spremeni
Mnogi se sestave oporoke vraževerno branijo, češ, saj še ne mislim umreti. Se pa najdejo tudi bolj prebrisani, ki oporoko napišejo z manipulativnim namenom; z njo si recimo izgovorijo ugodnosti pri določeni osebi, ki ji v potrditev svojih namenov oporoko izročijo v hrambo (npr. sosedi, ki brezplačno pomaga v gospodinjstvu). Nato pa npr. nepremičnine prodajo ali takoj napišejo novo oporoko z drugačno vsebino, velja pa seveda novejša oporoka. Podjetnejši zapustniki napišejo celo več oporok.
Zakoniti dediči
Svoboda zapustnikovega oporočnega razpolaganja s svojim premoženjem je zakonsko omejena z določitvijo nujnih dedičev (potomci, posvojenci in njihovi potomci, partner, starši, pogojno tudi bratje in sestre ter stari starši). Zapustnik torej v oporoki ne more povsem svobodno določiti, kako se bo dedovalo njegovo premoženje.
Zamolčani upravičenci
Ne glede na to, ali je zapustnik napisal oporoko ali ne, na sodišču dediči včasih zamolčijo, da je do zapuščine upravičen še kakšen sorodnik (pogosto gre za nezakonske otroke, s katerimi zapustnik ni imel stikov), saj upajo, da bo delež ostalih dedičev zato ustrezno večji. Zgodi pa se tudi, da dediči na zapuščinski obravnavi nepričakovano spoznajo kakšnega novega dediča, npr. polbrata ali polsestro, za katerega do takrat sploh niso vedeli.
V oporoki izpuščeni
Težave velikokrat nastanejo zaradi nujnih dedičev, ki so v oporoki izpuščeni; večinoma gre za otroke, s katerimi zapustnik ni imel stikov, se z njimi ni dobro razumel oziroma je bil iz kakršnegakoli razloga nad njimi razočaran. Nujnim dedičem v takšnih primerih lahko učinkovito pomaga odvetnik za dedovanje.
Oporoka brez dediča in dediči brez zapuščine
Zgodi se tudi, da dedičev (oporočnih ali zakonitih) ni, in zato vsa zapuščina preide na državo. Bolj pogosto pa zapustnik razsipno ravna s svojim premoženjem (nepremičnine proda, denar porabi ali podari), po njegovi smrti pa so zakoniti dediči razočarani, saj lahko ostanejo praznih rok (včasih je mogoče doseči vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža).
Ponarejanje oporok
Pripetilo se mi je celo, da so zakoniti dediči ugotovili, da je oporoka ponarejena (kar naj bi bilo statistično precej redko) in so nato do zapuščine prišli šele po vrsti sodnih zapletov.
Preberite še prispevek o dedovanju odškodnine.