Povrnitev škode na vozilu
Povrnitev škode na vozilu ne bi smela biti problematična, saj mora vsak lastnik vozila skleniti obvezno zavarovanje odgovornosti. Oškodovancu, ki mu je nastala škoda na vozilu, je na podlagi sklenjenega obveznega zavarovanja povzročitelja zavarovalnica kot odgovorna oseba dolžna povrniti nastalo škodo. Dolžna je vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala, če pa se z vzpostavitvijo prejšnjega stanja škoda ne odpravi popolnoma, je za ostanek škode oškodovancu dolžna plačati denarno odškodnino (164. člen Obligacijskega zakonika).
Kako poteka povrnitev škode na vozilu? Škoda na vozilu se lahko sanira s popravilom (vzpostavitev prejšnjega stanja – restitucija) ali s plačilom denarne odškodnine. Zavarovalnice praviloma plačajo popravilo škode – oškodovancem bodisi povrnejo znesek popravila na podlagi računa bodisi jih napotijo na katerega od zavarovalniških pogodbenih servisov, kjer morajo strokovno opraviti popravilo in nato stroške zavarovalnica povrne direktno servisu. Če je vozilo uničeno (tehnična totalka) in popravilo ni mogoče, pa zavarovalnica izplača denarno odškodnino (kompenzacija).
Bolj težavna pa je zelo pogosta situacija, ko popravilo na uradnem servisu ni gospodarno (ekonomska totalka). V pravni teoriji sicer potekajo razprave, do kolikšne vrednosti vozila se to popravlja in kdaj se obračuna ekonomska totalka, v praksi pa je precej nejasnosti.
Smotrnost popravila
Vozilo naj se ne bi popravljalo, če je jasno, da bodo stroški popravila presegli vrednost vozila pred škodnim dogodkom, kar je lahko zelo vprašljivo, saj bi lahko bilo popravilo smotrno tudi, če bi bil strošek popravila višji od vrednosti vozila (še posebno, če je oškodovanec na svoje vozilo navezan, zanj dobro skrbi, je njegov prvi lastnik in ga dobro pozna – takšna vozila na trgu dosegajo višjo vrednost). Gre za tehtanje, do katere vrednosti se prizna popravilo, kar je v praksi lahko za oškodovance zelo težavno, saj se sodišča glede tega vprašanja prepogosto zanašajo na sodne izvedence cenilce. V praksi so oškodovanci tako večinoma prepuščeni dobri volji zavarovalnic.
Manjvrednost vozila
Oškodovanec pa je lahko prikrajšan tudi ob strokovno izvedenem popravilu, saj vozilo po popravilu izgubi na vrednosti. Nekarambolirana vozila se bistveno bolje prodajajo od vozil, na katerih so bila izvedena obsežnejša popravila. Zavarovalnice za izračun manjvrednosti običajno uporabljajo posebne formule za ugotavljanje obsega tovrstne škode, vendar priznavajo manjvrednost le do določene starosti vozila, kar je sporno, saj je vozilo po popravilu lahko manjvredno tudi pri višji starosti.
Obračun amortizacije
Povrnitev škode na vozilu ni enaka pri vseh zavarovalnicah. Posamezne zavarovalnice (ne vse!) pri popravilu škode obračunajo obrabo oziroma amortizacijo zamenjanih delov. Takšen odbitek je še posebno problematičen, saj, če ne bi prišlo do škodnega dogodka, oškodovancu še lep čas (ali pa sploh nikoli) ne bi bilo treba zamenjati tega dela (teh delov). Večinoma gre namreč za dele, ki praviloma zdržijo vso življenjsko dobo avtomobila oziroma za dele, ki so sicer podvrženi obrabi in menjavi (npr. akumulator, pnevmatike, izpušni lonec), a bi ob normalnem teku stvari lahko delovali še dolgo.
Nadomestno vozilo
Avtomobil je postal nuja in zavarovalnice bi morale za čas popravila oziroma do izplačila odškodnine (mnogo oškodovancev zmore kupiti drugo vozilo šele po prejemu odškodnine) priznati povračilo stroškov nadomestnega vozila, ki pa naj ne bi presegali stroškov za najem primerljivega vozila (če je v nesreči poškodovano vozilo nižjega cenovnega razreda, oškodovanec pa najame vozilo višjega cenovnega razreda, od zavarovalnice ne more pričakovati, da bo najem poravnala v celoti). Možnosti uveljavljanja odškodnine za neuporabo vozila zavarovalnice nemalokrat zamolčijo oziroma oškodovance napeljujejo na uporabo nadomestnega vozila na podlagi lastnega kasko zavarovanja oziroma jim svetujejo, naj v službo in po opravkih hodijo peš ali kolesarijo. Nobenega dvoma ni, da oškodovancem, ki jim je nastala škoda na vozilu, vozilo pa vsakodnevno potrebujejo, pripada povračilo stroškov nadomestnega vozila. Vprašanje pa je, ali jim bo zavarovalnica priznala te stroške, če vozilo potrebujejo le občasno ali pa sploh ne, morda bo tudi trdila, da izguba komoditete ni pravno priznana škoda oziroma da bi lahko vožnje opravili ceneje, recimo s taksijem. Povrnitev škode na vozilu je torej odvisna od več dejavnikov, zlasti pa od odškodninske politike posamezne zavarovalnice.
Preberite še: Izplačilo ekonomske totalke ali popravilo?, Odškodnina zaradi neuporabe vozila