Odmera odškodnine za telesne poškodbe

Medtem ko je obseg materialne škode mogoče dokaj dobro objektivno izmeriti, pa je ugotavljanje oziroma odmera odškodnine za telesne poškodbe bolj zapletena.

V odškodnino za telesne poškodbe spada poleg nematerialne škode tudi materialna, kar nekatere zavarovalnice zelo rade »pozabljajo« in tako oškodovance prikrajšajo za popolno odškodnino. Ignoriranje materialne škode pri telesnih poškodbah je še posebno aktualno pri reševanju zahtevkov za škodo, ki jo povzročijo neznana vozila, za katero jamči Slovensko zavarovalno združenje. Odmera odškodnine za telesne poškodbe mora tako upoštevati tudi škodo zaradi stroškov zdravljenja, nakupa medicinskih pripomočkov, potrebne tuje nege in pomoči po poškodbi in končno tudi škodo zaradi izgube zaslužka.

odmera odškodnine za telesne poškodbe

Pri materialni škodi želimo vzpostaviti takšno stanje, kot je bilo pred nezgodo (restitucija), pri nematerialni škodi zaradi telesnih poškodb pa vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, zato zakon govori o pravični denarni odškodnini – oškodovanec naj z denarno odškodnino prejme neko zadoščenje za nastalo škodo (satisfakcija).

(Izven)sodna odmera odškodnine

Na sodišču se tako imenovana pravična denarna odškodnina za nematerialno škodo odmerja na podlagi medicinskih izvedenskih mnenj, kar pomeni, da je višina odškodnine zelo odvisna od ugotovitev in ocen medicinskih izvedencev. V večini zadev pa odmera odškodnine za telesne poškodbe poteka na zavarovalnicah, vendar praviloma brez sodelovanja ustreznega medicinskega izvedenca. Posamezne zavarovalnice se pri določanju odškodnin včasih opirajo na zavarovalniške zdravnike cenzorje oziroma sodelujejo z nekaterimi sodnimi izvedenci.

Razlike med ocenami

Obseg nematerialne škode izvedenci ocenjujejo subjektivno, zato so med ocenami posameznih izvedencev pogosto precejšnje razlike. Zavarovalnice, ki obravnavajo veliko število primerov nepremoženjskih škod, tako postanejo pozorne na izvedence, ki imajo pri izdelavi izvedenskih mnenj bolj restriktiven pristop, in včasih pričnejo sodelovati z njimi. Takšna simbioza za zavarovalnice pomeni veliko finančno korist, saj izplačajo nižje odškodnine in se pri tem sklicujejo na izvedenska mnenja.

Izbira izvedencev

Problematično ni le sodelovanje zavarovalnic samo z določenimi izvedenci, pač pa tudi odklanjanje mnenj izvedencev, ki so zavarovalnicam manj naklonjena. Zavarovalnice pogosto prekinejo sodelovanje z določenimi izvedenci, ker menijo, da ne pišejo ustreznih mnenj. Se pa zgodi, da se zavarovalnice ne strinjajo niti z mnenji, ki so jih izdelali izvedenci, s katerimi stalno sodelujejo. Po kakšnem ključu izvedence izbirajo na sodišču, pa tudi ni najbolj jasno. Gre za naključno izbiro, za upoštevanje vrstnega reda na seznamu izvedencev ali za odločitev posameznega sodnika oziroma sodnega uslužbenca?

Nematerialna škoda

Odmera odškodnine za telesne poškodbe je v delu, ki se nanaša na nematerialno škodo, odvisna od: razvrstitve telesne poškodbe (zelo lahki, lahki, srednje hudi, hudi, zelo hudi primeri), starosti oškodovanca (npr. starejši oškodovanec manj časa trpi duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot mlajši oškodovanec, po drugi strani pa lahko fizične bolečine in nevšečnosti prenaša težje), trajanja in intenzitete fizičnih bolečin, obsega nevšečnosti med zdravljenjem, utrpelega primarnega in sekundarnega strahu, skaženosti, obsega zmanjšanja življenjskih aktivnosti (upošteva se omejitve oškodovanca na različnih življenjskih področjih: poklicnem, družinskem, socialnem …). Na obseg škode poleg teh vpliva še cela vrsta okoliščin.   

Podobni primeri

Na odmero konkretne odškodnine vplivajo tudi zneski, ki so bili prisojeni v podobnih primerih. Pri spremljanju sodne prakse je zaradi lažje primerjave dobro, da se odškodnina ovrednoti glede na število povprečnih slovenskih neto plač. Tako se izniči vpliv inflacije in je primerjava odškodnin, ki so bile prisojene v različnih časovnih obdobjih, sploh mogoča in realna. Neto povprečne plače v Sloveniji z leti precej rastejo: v zadnjem trimesečju je v Sloveniji povprečna neto plača znašala 1.278 EUR, leta 2020 je znašala nekaj čez 1.200 EUR, leta 2015 približno 1.000 EUR, leta 2009 nekaj čez 900 EUR, leta 2005 nekaj čez 800 EUR. 

Preberite še: Višina odškodnine za telesne poškodbe, Pravična denarna odškodnina.