Uveljavljanje odškodnine – da ali ne?

Ljudje pogosto sprašujejo, ali je uveljavljanje odškodnine pri zavarovalnici sploh smiselno. Pomisleke imajo, ker njihove poškodbe v prometni nesreči niso bile zelo velike in se bojijo, da bodo pri tem nastali ogromni stroški, včasih pa njihovi pomisleki temeljijo na dejstvu, da so z nepravilnim ravnanjem tudi sami prispevali k nastanku škode.

Večina oškodovancev v prometnih nesrečah utrpi lažje poškodbe, kar pa še ne pomeni, da jim ne gre ustrezna odškodnina oziroma da se jim uveljavljanje odškodnine ne splača. Seveda pa morajo biti pri tem pazljivi, da na koncu res ne bodo plačali več, kot bodo dobili.

Ker zavarovalnice poleg odškodnine praviloma vedno plačajo tudi vsaj pretežni del nastalih odvetniških stroškov, uveljavljanje odškodnine načeloma ne bi smelo biti problem. Vendar pa morajo biti oškodovanci pri tem pazljivi in se izogibati odškodninskim družbam, ki agresivno oglašujejo svojo domnevno uspešnost. Te družbe namreč stranki že na začetku zaračunajo predujem za administrativne stroške, nato ob izplačilu odškodnine dobrih deset odstotkov provizije, nazadnje pa s strani zavarovalnice dobijo še plačane stroške. Stranke bi jo odnesle še slabše, če bi se pri takšnih majhnih poškodbah dogovorile, da bodo stroške plačevale glede na opravljeno delo, kar bi lahko pomenilo, da bodo morale odšteti dobršen del prejete odškodnine (npr. cca 100 EUR za uvodni posvet, cca 300 EUR za sestavo zahtevka, 300 EUR za pritožbo, 300 EUR za sklenitev poravnave).

Pešci in kolesarji

Nasvet velikokrat iščejo oškodovanci, ki so bili kot pešci ali kolesarji poškodovani v prometni nezgodi, zavarovalnica ali lastnik avtomobila pa od njih terjata povrnitev stroškov popravila. Zavarovalnica na podlagi sklenjenega kasko zavarovanja plača stroške popravila, nato pa od drugih udeležencev regresira (na podlagi zakonsko urejene subrogacije) povrnitev plačanih stroškov. Pri teh primerih običajno ni toliko problematična sama cena popravila, pač pa delitev odgovornosti.

Pri udeležbi pešca ali kolesarja na eni strani in voznika motornega vozila na drugi strani je praktično vedno treba upoštevati, da za nastalo škodo vozniki motornih vozil odgovarjajo tudi objektivno, pešci in kolesarji pa le krivdno. V praksi to pomeni, da so do določenega deleža odškodnine upravičeni tudi pešci oziroma kolesarji, ki so s svojim napačnim ravnanjem prispevali k nastanku škodnega dogodka (odškodnina se jim zmanjša za njihov soprispevek). Zaradi uzakonjene objektivne odgovornosti voznikov motornih vozil oziroma zavarovalnic, pri katerih imajo sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, pešcem in kolesarjem namreč vedno pripada določen delež odškodnine (tako za materialno kot nematerialno škodo), v teh primerih je uveljavljanje odškodnine torej smiselno.

Objektivna odgovornost (odgovornost brez krivde)

Sistem objektivne odgovornosti je marsikomu težko razumljiv. Zaradi povečane nevarnosti, ki izvira iz obratovanja motornih vozil, vozniki motornih vozil odgovarjajo ne glede na krivdo – objektivno. Tak sistem določeno odškodnino omogoča tudi tistemu, ki je opustil prometna pravila in tako pripomogel k nastanku nesreče. S tem se težko sprijaznijo vozniki avtomobilov (in drugih motornih vozil), ki niso naredili ničesar narobe, pa vseeno (objektivno) odgovarjajo za nastalo škodo tretjim osebam. Na začetku poklicne poti sem imel z razumevanjem objektivne odgovornosti tudi sam precejšnje težave, nerazumevanje pa sem pogostokrat zaznal pri nekaterih nekdanjih kazenskih sodnikih (v kazenskem pravu ni objektivne odgovornosti), ki so pričeli delati na civilnem področju.

Sodna praksa

Sodna praksa slovenskih sodišč je glede delitve odgovornosti (oziroma soprispevka oškodovanca na eni strani in objektivne odgovornosti voznikov motornih vozil na drugi strani) kar obsežna. Nekaj primerov:

• 30 % soprispevek pešca, ki je brez odsevnikov ponoči hodil ob napačni strani ceste (VSL II Cp 1089/2016),
• 60 % sokrivdo je določilo sodišče vinjenemu pešcu brez odsevnih teles, ki je ponoči hodil po cesti izven naselja (II Ips 204/2013),
• 50 % soprispevek pešca, ki je pijan ležal na cesti (VSL IICp 3371/2011),
• 40 % soprispevek pešca, ki je v mraku brez odsevnikov prečkal dvopasovnico izven naselja (VSL II Cp 1376/2017),
• 20 % soprispevek peške pri prečkanju ceste z leve na desno stran (v smeri vožnje avtomobila) več kot 100 m od najbližjega prehoda (II Ips 93/2012).

Preberite tudi: Pogosta vprašanja, Pomoč pri uveljavljanju odškodnine, Odvetnik za prometne nesreče.