Odškodnina za poškodbo oči
Poškodbe oči lahko vodijo v okvaro vida ali celo do njegove izgube, kar pomembno vpliva na poškodovančevo nadaljnje življenje. V primeru, ko oškodovancu pripada odškodnina za poškodbo oči, se zastavlja vprašanje, kakšnega zneska se lahko nadeja.
Poškodbe oči so precej pogoste pri delovnih pa tudi pri prometnih nesrečah. Do njih prav tako velikokrat pride med otroško igro (recimo s fračo) in pri uporabi pirotehnike. Poškodbe vida so glede na težo posledic zelo različne: od zelo lahkih (I. skupina po Fischerjevi lestvici), ki ne puščajo trajnih posledic, do izjemno hudih (npr. izguba obeh očes; najvišja – VI. skupina po Fischerju).
Po nekaterih starejših podatkih naj bi bile kar v 10–20 odstotkih delovnih nesreč poškodovane oči; te poškodbe so zlasti pogoste v gradbeništvi in kovinski industriji, kjer je za njihovo preprečevanje zelo pomembna pravilna uporaba zaščitnih sredstev. V praksi pa zaščitna sredstva velikokrat niso na voljo oziroma delodajalci ne vztrajajo pri njihovi uporabi v skladu s pravili za varno delo. Do poškodb oči neredko pride tudi v prometnih nesrečah.
Od udarcev do tujkov
Do poškodb oči lahko pride zaradi udarca v širše področje očnice, pri čemer se ob delovanju večjih sil lahko kost očnice zlomi, čemur sledijo številne komplikacije (npr. ukleščenje orbitalnega tkiva). Udarnina manjše površine očesa (z manjšimi predmeti, kot so denimo kamen, kos lesa, snežna kepa) lahko povzroči poškodbo posameznih delov očesnega zrkla (veznice, roženice, šarenice, steklovine, mrežnice…). Za poškodbe so pogosto krivi tujki (npr. železni opilki), eksplozije, kislina ali lug, opekline.
Višina odškodnine
Kolikšna bo odškodnina za poškodbo oči, je odvisno od več dejavnikov. Pri izgubi vida na enem očesu se prisojene odškodnine gibljejo okoli 60 povprečnih neto slovenskih plač, čeprav so v praksi v posameznih primerih prisodili tudi občutno višje (preko 90 povprečnih neto slovenskih plač) oziroma nižje zneske (glej sodbo VSL II Cp 659/2009 in sodbo VSL I Cp 133/2016).
Pri hujših poškodbah, ko je funkcija vida do določene mere še ohranjena in oškodovanci še vedno lahko opravljajo svoje delo (sicer z omejitvami), pa je odškodnina za poškodbo oči običajno enaka približno 30. povprečnim neto plačam.
Invalidnost
Na višino odškodnine poleg subjektivne prizadetosti oškodovanca (nekaterim se življenje po nezgodi povsem spremeni, drugi živijo podobno kot prej s posameznimi omejitvami) vpliva tudi pravilna, predvsem pa natančna predstavitev vseh oškodovančevih težav.
Po zavarovalniških tabelah za trajno invalidnost se izgubo vida na enem očesu običajno ovrednoti s 33% invalidnostjo (izguba vida na obeh očesih predstavlja 100% invalidnost), kar je posredni pokazatelj dokaj visoke prizadetosti zaradi trajne izgube delovnih sposobnosti.
Preberite še: Odškodnina za poškodbo pri delu, Odškodnina za poškodbo glave, Odškodnina za delovno nezgodo v gradbeništvu.