Huda prometna nesreča in odškodnina

Huda prometna nesreča oškodovanca pahne v veliko življenjsko stisko. Zaradi obsežnih telesnih poškodb in dolgotrajnega zdravljenja ne more delati, se šolati … Odškodnina ne more povrniti stanja pred nesrečo, a vsaj delno ublaži težko situacijo.

Poskrbeti je treba, da bo priznana in izplačana odškodnina za vso nastalo škodo – ne samo za nematerialno, pač pa tudi za nastalo in bodočo materialno škodo.

Preberi več

Odškodnina za poškodbe pešca

Pešci so poleg kolesarjev in motoristov ena od najbolj ogroženih skupin v prometu, zato jim zakon v primeru poškodb v prometni nesreči omogoča, da se jim izplača ustrezna odškodnina.

Čeprav zavarovalnice pešcem velikokrat zavračajo izplačilo odškodnine in se pri tem sklicujejo na njihove hude kršitve prometnih pravil, pa odškodnina za poškodbe pešca le redko ni izplačana.

Preberi več

Odškodnina za poškodbe sopotnika

Kljub temu, da imajo v prometnih nezgodah poškodovani sopotniki pravico do odškodnine zaradi utrpelih telesnih poškodb, je nekateri ne želijo uveljavljati. Mislijo namreč, da bo odškodnina za sopotnika bremenila povzročitelja, ki je lahko njihov prijatelj ali sorodnik. A pomisleki niso na mestu, saj se odškodnina za poškodbe sopotnika skoraj vedno izplača iz obveznega zavarovanja povzročiteljevega vozila.

Pomisleki poškodovanih sopotnikov izhajajo iz prepričanja, da bo moral povzročitelj zavarovalnici vrniti vsoto, ki jim jo bodo izplačale. To je sicer lahko res, vendar le izjemoma – če bi povzročitelj izgubil zavarovalne pravice. Do tega pa najpogosteje pride, če povzroči nezgodo pod vplivom alkohola ali brez vozniškega dovoljenja.

Preberi več

Izterjava neplačanega računa

Dolžniki upnikom ne plačajo svojih obveznosti po izdanih računih zaradi različnih razlogov. Nekateri zgolj pozabijo oziroma založijo račun, drugi niso zadovoljni z opravljeno storitvijo ali kupljeno stvarjo (utemeljeno, pogosto pa tudi ne), spet tretji pa preprosto nimajo denarja za plačilo računa.

Večino izterjav upniki lahko opravijo sami. Če se izterjava neplačanega računa zaplete in konča na sodišču, pa je potrebna pomoč odvetnika.

Preberi več

Odšteta za saobraćajnu nesreću

Ostvarivanje odštete za štetu prouzrokovanu saobraćajnom nesrećom započinje pitanjem odgovornosti. Da li oštećeni ima pravo na odštetu za saobraćajnu nesreću često je jasno već na prvi pogled, ali nije uvijek tako.

Oba vozača koja su učestvovala u saobraćajnoj nesreći odgovorna su za štetu prouzrokovanu trećim osobama. To znači da osobe koje su zadobile tjelesne povrede mogu tražiti odštetu za saobraćajnu nesreću od vozača, odnosno od osiguravajućih društava kod kojih vozači imaju sklopljeno osiguranje.

Preberi več

Visina odštete za tjelesne povrede

Kolika je odšteta za tjelesne povrede? Koliku ću odštetu dobiti? Zašto odgovor glede visine pravične odštete za tjelesne povrede nije jednostavan?

Oštećeni se često pitaju na kakvu odštetu za tjelesne povrede imaju pravo, ali u većini slučajeva ni iskusni advokat ne može odmah i precizno odgovoriti na ovo pitanje. Član 179. ZOO-a samo općenito određuje da oštećeni ima pravo na pravičnu novčanu odštetu. Naime, visina odštete za tjelesne povrede zavisi od više ili manje važnih okolnosti.

Preberi več

Odšteta zbog povrede na radu u Sloveniji

U slučaju povrede na radu oštećeni ima pravo na novčanu naknadu, ako se utvrdi odgovornost poslodavca ili osiguravajućeg društva s kojim poslodavac ima sklopljen ugovor o osiguranju od odgovornosti za slučajeve povrede. Ako poslodavac nema takvo osiguranje, odštetu se može tražiti direktno od poslodavaca. U praksi odštetu najčešće plaća osiguravajuće društvo poslodavca.

Preberi več

Odškodnina za poškodbe kolesarja

Kdaj je kolesar upravičen do odškodnine za telesne poškodbe v prometni nesreči? Če je bil v nesreči soudeležen voznik avtomobila, gre kolesarju praktično vedno določena odškodnina, saj je objektivna odgovornost voznikov motornih vozil uzakonjena.

Za škodo, ki je kolesarju nastala v prometni nesreči, odgovarjata voznik motornega vozila in zavarovalnica, pri kateri ima ta sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Njuna odgovornost je objektivna (odgovornost brez krivde).

Preberi več

Odškodnina za poškodbo pri delu

Odškodnina za poškodbo pri delu oškodovancu ne pripada v vsakem primeru. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec odgovoren za škodo, ki je delavcu nastala pri delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava, delavcu torej pripada odškodnina samo v primeru krivde oziroma objektivne odgovornosti delodajalca. Delodajalci se pogosto branijo priznati odgovornost za nezgodo.

Delodajalec ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, pač pa morajo biti za izplačilo odškodnine izpolnjeni določeni pogoji. Po drugi strani pa je v nekaterih primerih delavec upravičen do ustrezne odškodnine, tudi če mu ni priznana poškodba pri delu. Takšen primer je recimo poškodba, do katere pride na poti na delo, in sicer zaradi vzroka, za katerega odgovarja delodajalec.

Preberi več

Odškodnina za zvin vratne hrbtenice

Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba v prometnih nesrečah. Posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani. Odškodnine za zvin vratne hrbtenice se gibljejo od približno tisoč evrov do več deset tisoč evrov.

V prometnih nesrečah je najpogostejša poškodba zvin vratne hrbtenice – glava ob trčenju nenadzorovano zaniha naprej in nazaj. Še posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani, saj uporaba varnostnega pasu te poškodbe ne more preprečiti. Predvsem so izpostavljene osebe s predhodno okvarjeno hrbtenico (morebitne prejšnje poškodbe oziroma degenerativne spremembe) in osebe, ki imajo v času trka glavo nagnjeno vstran.

Preberi več