Divjad na avtocesti

Divjad na avtocesti pogosto povzroči trke z vozili, ki so zaradi visokih hitrostih zelo nevarni. Na slovenskih avtocestah naj bi na leto zabeležili približno 150 naletov na živali. To pa pomeni veliko materialno škodo in v primeru telesnih poškodb voznikov ali potnikov tudi nematerialno škodo.

Škodo na vozilu, ki je nastala ob trčenju v divjad na avtocesti, vozniki pokrijejo iz svojega kasko zavarovanja. Pri kritju škode zaradi telesnih poškodb voznika po sklenjenem AO-plus zavarovanju pa se že prične zapletati. To zavarovanje namreč krije škodo samo v primeru, če je za nezgodo odgovoren sam voznik oziroma če za škodo ni odgovorna druga plačilno sposobna oseba. Za morebitne poškodovane sopotnike pa je ta pot lažja, saj se lahko poplačajo iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

Povračilo materialne škode zaradi naleta na divjad na avtocesti pa je zapleteno, če za vozilo nimamo veljavno sklenjenega kasko zavarovanja. Kdo bo plačal nastalo škodo? Policisti, ki sodelujejo pri obravnavi tovrstnih prometnih nesreč, oškodovance običajno napotijo na Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) oziroma njeno zavarovalnico z obrazložitvijo, da ima DARS sklenjeno ustrezno zavarovanje za kritje tovrstnih škod. Dejstvo je, da voznikom, ki na avtocesti naletijo na divjad, praviloma ni mogoče naprtiti nobene krivde (soprispevka) za nastalo škodo.

Hladen tuš

Po nasvetu policije oškodovanci nato vozilo peljejo na ogled na zavarovalnico, pri kateri ima DARS sklenjeno zavarovanje odgovornosti, kjer pa pogosto doživijo hladen tuš. Zavarovalnica praviloma odkloni večino škod, saj meni, da DARS-a ni mogoče bremeniti za nastalo škodo, ker njihovi nadzorniki redno nadzorujejo stanje varovalne ograje, s katero naj bi bilo vse v redu. Vendar pa po mojem mnenju stanje varovalne ograje ni edino merodajno za vsebinsko presojo obstoja odgovornosti DARS-a, saj divjad na področje avtoceste večinoma prehaja preko dovozov in izvozov, česar se DARS dobro zaveda (nekatere vrste divjadi naj bi kopale prehode pod ograjo, spet druge pa naj bi jo preprosto preskočile).

Skrb za varnost

Izhajajoč iz zakonskih obvez mora DARS kot vzdrževalec in upravljavec avtocest zagotoviti tudi njihovo varno uporabo. Potrebno se je vprašati, ali DARS res naredil vse, da divjad ne bi zašla na področje avtoceste. Obstaja vrsta pripomočkov oziroma pomagal, ki divjad odvračajo od nenadzorovanega vstopa na avtocesto oziroma od preskakovanja ograje; pred leti mi je DARS-ov referent povedal, da srna z lahkoto preskoči obstoječo ograjo, ki jo zato mažejo s posebno snovjo, menda z volkovo mastjo. Na voljo so tudi posebni elektronski zvočni odganjalci živali, katerih frekvence so zanje zelo moteče, človek pa jih ne zazna, gotovo pa še drugi načini odvračanja divjadi. Skratka – avtocestna ograja (ki je lahko tudi pomanjkljivo vzdrževana in konstrukcijsko neustrezna) še zdaleč ni edina odločilna za ugotavljanje odgovornosti DARS-a.

Sodna praksa

Da je odgovornost DARS-a širša, kot jo razume zavarovalnica, izhaja tudi iz sodne prakse. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi II Cp 1466/2011 razsodilo, da je DARS dolžan zagotavljati tudi pogoje za varno uporabo avtocest, in zelo dobro obrazložilo, zakaj je temu tako. Izpostavilo je, da niti vsakodnevno večkratno pregledovanje ni dovolj, pač pa da bi moral DARS nadzirati dogajanje na vsej avtocestni infrastrukturi, kamor sodi tudi vstop divjadi na avtocesto.

Opisana problematika pa se ob povečanem številu populacije divjadi še bolj aktualizira, saj se število tovrstnih nesreč povečuje. Odpira se tudi vprašanje odgovornosti posameznih lovskih družin, ki gospodarijo na področjih, kjer divjad zaide na AC, in države (če ni podana odgovornost lovskih družin), kar ureja Zakon o divjadi in lovstvu (glej sodbo VSK I Cp 514/2017).

Po mojem mnenju pa DARS res ne bi bil odgovoren, če bi na avtocesti prišlo do nesreče tovornega vozila, ki prevaža živali in bi se te živali znašle na avtocesti ter povzročile nesreče drugih vozil. DARS bi bil odgovoren, če bi do nesreče tovornega vozila z živalmi prišlo zaradi naleta na divjad, ki je na avtocesto prišla čez ograjo, po izvozu oziroma dovozu ali pa se je tja prerinila pod ograjo.

Že 50 let …

Namesto, da bi se škode zaradi trka oziroma povoženja divjadi redno izplačevale, zavarovalnica zahtevke zavrača in tako voznike sili k sklepanju kasko zavarovanja. Očitno je za zavarovalnico in DARS to bistveno bolj ugodno.

V Sloveniji se po AC vozimo že od decembra 1972 (letos bo torej že 50 let), pa obravnavana problematika še ni ustrezno rešena, torej urejena tako, da bi brez težav prišli do poplačila škode, ki jo nič krivim voznikom povzroči divjad na avtocesti. Če vemo, da je recimo lani DARS samo na račun kazni zaradi vožnje brez vinjete pobral več kot deset milijonov EUR, bi se lahko našel način za dodatno varovanje avtoceste pred vdorom divjadi in tudi za poplačilo nastalih škod na AC, ki so posledica trkov z divjadjo.

Preberite še: Najpogostejša zavarovanja, Škoda na vozilu, Kaj krije AO-plus zavarovanje?, Primerjava AO-plus zavarovanj.