Kdo deduje?

Dedovanje postane aktualno ob koncu življenja. Z vprašanjem, kdo deduje po smrti, se včasih še bolj kot zapustnik ukvarjajo njegovi svojci pa tudi drugi ljudje.

Če zapustnik ne naredi oporoke, se njegovo premoženje deduje po zakonu. Kaj pa, če oporoke ne naredi in nima sorodnikov, ki bi lahko dedovali, kdo deduje v tem primeru? Dedič njegovega premoženja je država.

Zapustnik lahko z oporoko določi, da bodo po njem dedovali ena ali več fizičnih (deduje tudi spočet, a še ne rojen otrok zapustnika, pod pogojem, da se rodi živ) ali pravnih oseb. Oporočno dedovanje ima prednost pred načelom dedovanja v družini (govorimo o svobodi oporočnega dedovanja), vendar ni absolutno. Zakon namreč določa krog oseb – nujnih dedičev, ki lahko zahtevajo, da se vsebina oporoke ne upošteva in se jim pri dedovanju zagotovi nujni delež.

Nujni dediči

Kdo so nujni dediči, torej kdo deduje? To so zapustnikovi najbližji sorodniki: otroci in posvojenci ter njihovi potomci, partner (zakonec in tudi izvenzakonski partner), starši, lahko pa tudi bratje, sestre in stari starši, a le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo sredstev za življenje. Nujni delež znaša polovico (pri potomcih, posvojencih in pri njihovih potomcih ter pri zakoncu oziroma izvenzakonskemu partnerju) oziroma četrtino (pri vseh ostalih nujnih dedičih) zakonitega deleža.

Dedni red

Pogosto se zgodi, da oporoka zajema samo del zapustnikovega premoženja, zato se preostalo njegovo premoženje deduje po zakonu. Kdo deduje v tem primeru? Pri dedovanju po zakonu se deduje v okviru treh dednih redov, pri čemer imajo zapustnikove bližnje osebe prednost pred ostalimi. Če ima zapustnik otroke, potem po njem v prvem dednem redu v enakih deležih dedujejo otroci in njegov partner. Če zapustnik nima otrok, se deduje v okviru drugega dednega reda: polovico deduje njegov zakonec, polovico njegova starša. Če ni oseb, ki bi dedovale po prvem ali drugem dednem redu, se deduje v okviru tretjega dednega reda – dedujejo zapustnikovi stari starši. Vsak od starih staršev dobi ¼ zapuščine (če stari starši ne dedujejo, pridejo v poštev njihovi potomci, torej strici in tete zapustnika in njihovi potomci).

Darila

Darila večje vrednosti, ki jih je zapustnik za časa življenja naklonil posamičnemu dediču, so neredko vir sporov. Zaradi daril in vsebine oporoke lahko namreč pride do prikrajšanja nujnega deleža, zato lahko nujni dediči zahtevajo redukcijo oporočnih razpolaganj, v skrajni fazi pa tudi vračanje daril. Darila pa se upoštevajo tudi pri dedovanju po zakonu, ki z institutom vračunanja daril in volil v dedni delež omogoča enako obravnavo zakonitih dedičev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnikov. Tako kot z oporoko torej tudi z darili ni mogoče povsem obiti predpisov o zakonitem dedovanju.

Presenečenja

Še posebno zanimivi so primeri zapustnikov brez potomcev, ko poleg partnerja dedujejo tudi zapustnikovi starši oziroma stari starši in njihovi potomci. Niso redki primeri, ko se dediči spoznajo šele na zapuščinski obravnavi (pogoste so »mednarodne zasedbe«).

Preberite tudi: Nujni dediči, Odvetnik za dedovanje, Oporoka, Vrste oporok, Skupno premoženje zakoncev, Dedovanje odškodnine.