Katero zavarovalnico izbrati?

Kako pomemben je izbor prave zavarovalnice, se pokaže ob škodnem dogodku. Še posebno pri večjih škodah so oškodovanci pogosto po nepotrebnem podvrženi mukotrpnemu uveljavljanju povrnitve škode. In takrat jim je žal, da zavarovanja niso sklenili pri drugi zavarovalnici, pa čeprav bi bila premija višja.  

Beljenje glave z napačnim izborom zavarovalnice je še zlasti pogosto ob prometnih nesrečah. Pri obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti se v želji po prihranku namreč večina odloči za najcenejšo zavarovalnico. Res je, da na račun cenejše premije prihranijo nekaj deset evrov, žal pa se ob sklenitvi zavarovanja ne vprašajo, kako bo z odškodnino, če pride do škodnega primera. Ob uveljavljanju škode se pogosto pojavijo precejšnje težave, saj zneski odškodnin, ki jih ponudijo te zavarovalnice, močno odstopajo od pravične odškodnine, način obravnave pa je pogosto neustrezen zaradi (pre)velikega števila zadev in zaradi odnosa, ki je diametralno nasproten prijaznosti ob sklepanju zavarovanj. Vprašanje, katero zavarovalnico izbrati, je torej nadvse pomembno, vendar si ga je treba zastaviti pravočasno – pred sklenitvijo zavarovanja.

Katero zavarovalnico izbrati?

Ni svetovanja, ni nadzora

Na podlagi primerov zadnjih petih let lahko iz lastne prakse zatrdim, da se poceni zavarovanje v večini primerov ni izkazalo za pravo odločitev. Nizke poravnalne ponudbe, ki lahko za več kot 100 % odstopajo od običajno prisojenih odškodnin, niso nobeno naključje, pač pa kar pravilo posamičnih zavarovalnic.

Na žalost pri nas ni neke institucije, ki bi se ukvarjala s tovrstno problematiko, ljudem svetovala glede izbire zavarovanja, spremljala reševanje škod in javno opozarjala na odklone pri njihovem reševanju. Očitno je problematika zavarovanj za kaj takega prezahtevna, saj bi bil potreben strokoven sistemski pristop z analizo podatkov, česar pa se nihče ne loti.

Pogodbe na srečo

Pri zavarovalnih poslih gre za t. i. aleatorne pogodbe (pogodbe na srečo). Ob sklenitvi posamičnega zavarovanja namreč ni vnaprej jasno, ali bo morala zavarovalnica kaj plačati ali ne. Ob velikem številu sklenjenih zavarovanj se tako le malokrat pojavi situacija, ko pride do realizacije zavarovanega rizika in do obveznosti plačila premije. To pomeni, da je večina, ki je sklenila ceneno zavarovanje, zadovoljna oziroma navdušena, da je za majhen denar prišla do zavarovanja. Na drugi strani pa je manjšina, ki se zaradi škodnega dogodka (najpogosteje prometne nesreče) znajde v postopku uveljavljanja škode pri zavarovalnici, in ugotavlja, da malo denarja pomeni tudi malo muzike (poceni zavarovanje pomeni nizke odškodnine).

Se zavarovalnicam splača?

Pred leti je manjša zavarovalnica ponujala izjemno nizke zneske odškodnin, nato pa so odvetniki zoper zavarovalnico množično vlagali tožbe in na sodišču zahtevali višje odškodnine za svoje stranke. Vodstvo zavarovalnice se je hvalilo z briljantnim poslovanjem, a samo do takrat, ko so se zadeve po dveh do treh letih na sodišču končale in je morala zavarovalnica plačati visoke odškodnine, vodstvo pa je neslavno odšlo.

Špekuliranje

Seveda zavarovalnice špekulirajo, kolikšen znesek naj ponudijo posameznemu oškodovancu, da ga bodo odvrnile od vložitve tožbe. Logika, ki se še posebno obnese pri manjših škodah, gre nekako tako: če lahko oškodovanec na sodišču dobi 2.500 EUR, mu ponudimo največ dobro polovico tega zneska, saj se oškodovancu ne bo splačalo pravdati na sodišču za dobrih 1.000 EUR. Drugačna situacija je pri večjih škodah, ki pa jih je statistično bistveno manj kot manjših škod; ob pričakovanih 30.000 EUR se že splača na sodišču zahtevati višjo odškodnino, če zavarovalnica ponudi 15.000 ali 20.000 EUR.  

Torej, katero zavarovalnico izbrati?

Prava zavarovalnica je tista, ki hitro posreduje korektno poravnalno ponudbo in se tako izogne pravdanju na sodišču. Prava zavarovalnica pa zagotovo ni tista, ki ponuja zelo poceni zavarovanja, saj si težko privošči korektno reševanje škod.

Preberite tudi: Odškodninski postopek na sodišču, Čakanje na odškodnino, Hitrost zavarovalnic, Odškodnine v sodni praksi.