Odškodninski postopek na sodišču
Stranke pogosto sprašujejo, kako in koliko časa poteka odškodninski postopek na sodišču. Nekateri laiki si zmotno predstavljajo, da odškodnina do oškodovanca pride kmalu po vložitvi odškodninske tožbe in takoj po vložitvi že vneto kličejo, kdaj bo sodišče odločilo o njihovem primeru. Ko izvejo, da sodišče za rešitev zadeve običajno potrebuje več kot leto dni, se hudujejo, saj so pričakovali, da bodo do odškodnine prišli v nekaj mesecih.
Kdaj je treba odškodninsko zadevo sploh reševati preko sodišča? Za odškodninski postopek na sodišču se stranka skupaj z odvetnikom odloči v primeru, ko med oškodovancem in odgovorno osebo (povzročiteljevo zavarovalnico) ne pride do sporazumne rešitve in dogovora. V nadaljevanju opisujemo potek postopka, ki razkriva, zakaj traja tudi leto in več.
Odškodninski postopek na sodišču se začne z vložitvijo tožbe, v kateri se natančno opiše, kako je do poškodbe prišlo ter kdo in zakaj je odgovoren za nastalo škodo. Odškodninsko tožbo (v imenu oškodovanca jo vloži odvetnik) se vloži zato, ker je med strankama sporno vprašanje odgovornosti za nezgodo. Zavarovalnica, denimo, zastopa stališče, da njen zavarovanec ni odgovoren za nezgodo oziroma skuša oškodovancu naprtiti previsok delež soprispevka k nastanku škode. Drugi možen razlog za tožbo je prenizka zavarovalniška ponudba odškodnine (podcenjuje obseg škode oziroma ponuja prenizko odškodnino glede na utrpelo škodo). Razlog za vložitev tožbe pa je lahko tudi kombinacija obeh prej opisanih vzrokov (škoda je sporna po pravnem temelju in tudi po višini).
Odgovor na odgovor
Kmalu po vložitvi tožbe sodišče izda sklep o odmeri sodne takse, ki jo mora plačati oškodovanec oziroma tožnik. Višina takse se odmeri glede na višino tožbenega zahtevka – običajno od nekaj sto evrov do nekaj tisoč evrov pri višjih zahtevkih. Zaradi politične odločitve so se takse pred časom močno povišale, kar lahko razumemo kot oteževanje dostopa oškodovancem do sodišča, da bi se tako zmanjševali sodni zaostanki. Po plačilu takse sodišče tožbo vroči nasprotni (toženi) stranki, da nanjo odgovori v določenem roku. Po odgovoru sodišče pošlje odgovor tožeči strani v vpogled in tudi ta lahko odgovori na navedbe v odgovoru. Ves postopek se lahko tudi večkrat ponovi.
Glavna obravnava
Po kakšnem letu, pogostokrat pa tudi kasneje, se odškodninski postopek na sodišču nadaljuje z razpisom glavne obravnave (ki se odvija na več narokih, torej v več delih, navadno na treh ali štirih). Na tej obravnavi sodišče zasliši stranke in priče oziroma izvaja druge dokaze. Na primer: glede strokovnih vprašanj lahko na predlog stranke oziroma njenega odvetnika pridobi različna izvedenska mnenja. Če je recimo sporna odgovornost za prometno nezgodo in za nastanek nezgode, sodišče postavi/določi izvedenca za raziskavo prometnih nesreč (ali za varstvo pri delu v primeru delovnih nesreč), če je sporen obseg škode, postavi izvedenca medicinske stroke (glede obsega nematerialne škode), pogosto postavi tudi izvedenca avtomobilske stroke, finančne stroke itd. Izvedenec do naslednjega naroka razišče, kar mu je bilo naročeno in na obravnavi odgovori na vprašanja sodišča.
Sodišče odloči
Po izvedbi vseh predlaganih dokazov (zaslišanju, pridobitni izvedenskih mnenj itd.) sodišče zaključi glavno obravnavo in s pisno sodbo odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Pove, ali in zakaj je (oziroma ni) tožena stranka odgovorna za nezgodo, ter (če je podana odgovornost tožene stranke za nastalo škodo) odloči o višini primerne odškodnine. Odloči tudi o sodnih stroških glede na procentualni uspeh v sodnem postopku. Če tožnik uspe 100 %, mu mora nasprotna (tožena) stranka povrniti tudi 100 % njegovih stroškov, če je uspeh npr. 70 %, pa mu mora tožena stranka plačati 70 %, 30 % svojih stroškov tožnik krije sam, poleg tega mora tožnik plačati 30 % stroškov tožene stranke.
Pritožba
Če se katera od strank ne strinja z odločitvijo sodišča, ima možnost v 30 dneh vložiti pritožbo na višje sodišče. Po vložitvi pritožbe mora ponovno plačati sodno takso za pritožbo, nato se pritožba posreduje nasprotni stranki, ki lahko v 30 dneh odgovori na pritožbo. Sodišče nato na seji senata brez prisotnosti strank odloča o pritožbi, včasih (ko mora ponovno oziroma dodatno izvesti kakšen dokaz) pa se lahko na višjem sodišču opravi glavna obravnava, na kateri so prisotne tudi pravdne stranke. Višje sodišče odloči tako, da pritožbo zavrne, ji delno/v celoti ugodi ali pa sodbo razveljavi in vrne nižjemu sodišču v ponovni postopek.
Odškodninski postopek na sodišču se na višjem sodišči običajno konča. Izjemoma pa se lahko vloži tudi revizija na vrhovno sodišče in sicer je najprej treba vložiti predlog za dopustitev revizije, tako da vrhovno sodišče najprej odloči, ali je revizija sploh dovoljena, in nato obravnava seveda le dovoljene revizije.
Preberite tudi: Uveljavljanje odškodnine – da ali ne?, Sodni stroški, Pravična denarna odškodnina, Odškodnine v sodni praksi, Kako do odškodnine?, Pomoč pri uveljavljanju odškodnine, Višina odškodnine – ocena možnosti za uspeh, Odvetnik za odškodnine, Višina odškodnine za telesne poškodbe.