Obljube o visokih odškodninah
Kako z nami do najvišje odškodnine, visoke odškodnine in nizke provizije… Zveni znano? Odškodninske družbe s temi in podobnimi reklamnimi slogani vabijo oškodovance, naj preko njih urejajo odškodnino, kar pa je lahko zelo sporno iz več razlogov. Poleg tega se oškodovanci pogosto počutijo opeharjene, saj se obljube o visokih odškodninah le redko uresničijo.
Takšen odnos je problematičen najprej zato, ker oškodovanec pri odškodninski družbi podpiše bianco (neizpolnjen) obrazec pooblastila, na podlagi katerega ta družba uveljavljanje odškodnine prepusti odvetniku, ki sodeluje z odškodninsko družbo, s stranko pa se nikoli ne sreča. Sodelovanje odvetnikov s temi družbami je vprašljivo, zato ga obsoja in preganja tudi Odvetniška zbornica Slovenije.
Provizija in stroški
Nadalje je sporno, da si odškodninske družbe (ki zgolj privabljajo oškodovance in dokumentacijo predajo odvetniku, so torej le nekakšen posrednik) zaračunajo 10-% oziroma 15-% posredniško provizijo (povečano še za 22 % DDV, če so zavezanke za plačilo DDV), odvetnik, ki sodeluje z odškodninsko družbo, pa prejme priznane stroške od zavarovalnice. Te namreč ob sporazumni rešitvi zadeve praviloma vedno plačajo nastale odvetniške stroške po odvetniški tarifi (izjema so nekatera nezgodna zavarovanja, npr. AO-plus, pri katerih stroški odvetnika niso kriti oziroma so kriti zgolj delno). Pri odškodninah do 1.800 EUR priznani odvetniški stroški znašajo 360 EUR, pri odškodninah od 1.800 do 6.000 EUR znašajo 540 EUR, pri odškodninah od 6.000 EUR do 21.000 EUR znašajo 900 EUR in tako naprej do 3.600 EUR (pri odškodninah nad 288.000 EUR).
Lahko bi bile višje, če …
Vprašljive so tudi reklamne obljube o visokih odškodninah, ki pa se težko uresničijo, če odškodnine urejajo odškodninske družbe. Oškodovance velikokrat zanima, kaj naj storijo, ker se zadeva, ki so jo predali v reševanje odškodninski družbi, ni rešila tako, kot je bilo obljubljeno. Predvsem gre za zahtevnejše primere, ki bi se morali reševati na sodišču, vendar do tega ne pride, ker odškodninske družbe oškodovancem odpovedo pooblastilo za nadaljnje reševanje zadeve. Sodno reševanje zadeve pa je nujno, če zavarovalnica odklanja izplačilo odškodnine oziroma ponujena odškodnina ni primerna in si v sodnem postopku lahko obetamo višji oziroma tako visok znesek odškodnine, da se splača vložiti tožbo (sodni postopek je včasih precej zapleten in povezan s precejšnjimi stroški). Zavarovalnice pogosto špekulirajo, kolikšno bi bilo plačilo v sodnem postopku, ali se ji sodni postopek splača …
Napovedi odškodninskih družb o višini odškodnine so pogosto nerealne. Večinoma gre za zelo splošne ocene pričakovane odškodnine, ki ne temeljijo na natančni analizi vseh okoliščin. V eni od najbolj reklamiranih tovrstnih družb še preprostih strokovnih izrazov ne znajo pravilno zapisati (zasledil sem, recimo, da namesto ruptura uporabljajo izraz Raptura, za katerega ne vem, kaj naj bi pomenil), kaj šele, da bi ustrezno analizirali vse okoliščine škodnega dogodka, ugotovili, ali se zadevo splača reševati na sodišču, in natančno ocenili, kolikšna odškodnina bi bila v konkretnem primeru prisojena na sodišču.
Ocena višine odškodnine
Pri oceni sodne določitve odškodnine si lahko pomagamo tudi z razvrstitvami odškodninskih primerov glede na težo poškodbe po Fischerju. Po Fischerjevi lestvici se poškodbe razvrščajo v šest skupin: od izjemno hudih primerov v VI. skupini (v povprečju se prisodi odškodnina v višini 300 povprečnih neto slovenskih plač) do zelo lahkih primerov v I. skupini (povprečno tri povprečne neto slovenske plače). Več o Fischerjevem sistemu razvrščanja poškodb in višini odškodnin lahko prebere v prispevku Odškodnina za hude telesne poškodbe.
Za lahke poškodbe s kratkotrajnim zdravljenjem in brez trajnih posledic sodišča prisojajo odškodnine od nekaj sto do 2.000 EUR. Pri nekoliko hujših poškodbah (zahtevnejši postopki zdravljenja, zdravljenje bistveno daljše od enega meseca, verjetnost trajnih posledic …) odškodnine dosežejo tudi 5.000 EUR. V odškodnini za srednje hude poškodbe je upoštevano večmesečno in ne najbolj enostavno zdravljenje, prav tako pa tudi določene trajne, a ne posebno hude posledice; sodišča določajo odškodnine do 15.000 EUR. Pri težjih poškodbah (zahtevnejši zlomi, dolgotrajnejše zdravljenje, trajne posledice, ki oškodovanca omejujejo pri določenih aktivnostih) so oškodovanci po odločitvi sodišča upravičeni do nekaj deset tisoč EUR. Ob najtežjih poškodbah (politravmah), zaradi katerih je oškodovanec zelo prikrajšan na različnih življenjskih področjih, odškodnine presegajo 100.000 EUR. Pri posebno hudih poškodbah (paraplegija, tetraplegija, hude poškodbe glave) se izplačajo odškodnine v višini več sto tisoč eur (tudi preko 400.000 EUR).
Višino odškodnine za nepremoženjsko škodo je mogoče natančno oceniti (s primerjavo prisojenih odškodnin pri podobnih poškodbah v sodni praksi višjih sodišč in vrhovnega sodišča). Pri tem se je potrebno osredotočiti na celo vrsto okoliščin, pomembnih za odmero odškodnine v konkretnem primeru (več o tem preberite v prispevku Višina odškodnine za telesne poškodbe). Sama diagnoza praviloma še zdaleč ni dovolj za realno oceno višine odškodnine, pač pa je potrebna poglobljena analiza oškodovančeve škode in nato iskanje primerljivih primerov iz sodne in zavarovalniške prakse, kar pa zna biti precej zamudno in strokovno zahtevno.
Kaj je visoka odškodnina?
Bolj kot vprašanje, kako do visoke odškodnine, je na mestu vprašanje, kaj je visoka odškodnina. To je odškodnina, ki glede na okoliščine konkretnega primera dosega ali presega odškodnine, ki so za primerljive poškodbe običajno prisojene na sodišču. Po mojih izkušnjah se je v posamičnem primeru najprej potrebno osredotočiti na ugotavljanje in dokazovanje okoliščin, ki so pomembne za odmero odškodnine. Šele potem, ko so okoliščine zadovoljivo raziskane, se lahko nadaljuje z ugotavljanjem, kolikšne odškodnine sodišča običajno prisojajo v podobnih primerih. A tudi tu se skrivajo različne neznanke, saj na podlagi objavljenih sodb ne moremo z gotovostjo sklepati, ali je bilo v teh zadevah z vidika dokazovanja škode res vse narejeno tako, kot mora biti (se ni morebiti preveč poenostavljalo in se niso navajale in dokazovale okoliščine, ki bi pripomogle k višji odškodnini) oziroma ali ni sodišče iz nekega nepojasnjenega razloga odločilo napačno.
Preberite še: Odvetnik za odškodnine, Odškodnina za posledice.