Odškodnina zaradi izgube zaslužka

Če med zdravljenjem poškodb, nastalih v prometni ali delovni nesreči, ne morete delati, vam pripada odškodnina zaradi izgube zaslužka.

Oškodovancem, ki zaradi telesnih poškodb ne morejo opravljati svojega običajnega dela, nastane precejšnja finančna škoda. Povzročitelji oziroma odgovorne osebe (zavarovalnice) na tovrstno škodo zelo radi pozabljajo, marsikateri oškodovanec pa ne ve, da mu pripada tudi odškodnina zaradi izgube zaslužka.

Preberi več

Odvetnik za odškodnine

Oškodovanci praviloma niso pravni strokovnjaki in morajo za uveljavljenje odškodnine poiskati pomoč strokovno usposobljene osebe.

Tako pri manjših kot večjih škodah se je najbolj smiselno obrniti direktno na odvetnika za odškodnine, čeprav pomoč poleg množice različnih »odškodninsko-poravnalnih družb« ponujajo tudi nekatere zavarovalnice.

Preberi več

Kako do odškodnine?

Ali sem upravičen do odškodnine za telesne poškodbe? Kdo jo bo izplačal oziroma od koga naj jo terjam? Kako visok znesek mi pripada? Na koga naj se obrnem?

Poškodovani v prometnih nesrečah in delovnih nezgodah, pa tudi tisti, ki so škodo utrpeli zaradi napak zdravnikov, odvetnikov, notarjev, računovodij in drugih oseb, so pogosto sprašujejo, kako do odškodnine.

Preberi več

Odškodnina zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega

Kdor zaradi izjemno hudih telesnih poškodb svojcev trpi duševne bolečine, mu po Obligacijskem zakoniku pripada odškodnina zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega.

Gre za eno od zakonskih izjem, po kateri so do odškodnine upravičeni posredni oškodovanci, ki načeloma nimajo pravice do povrnitve škode, a se jim pod posebnimi pogoji omogoči izplačilo odškodnine za duševne bolečine. Krog upravičencev, ki so s poškodovancem praviloma zelo tesno čustveno povezani, je zakonodajalec določil v 180. členu Obligacijskega zakonika.

Preberi več

Kazenska odgovornost za prometno nesrečo

Večina prometnih nesreč nastane zaradi malomarnosti. V poglavju »Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa« kazenski zakonik obravnava temeljno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo pa storilca seveda doleti tudi v primeru naklepne povzročitve.

Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je storjeno, če udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je kakšna oseba hudo telesno poškodovana ali zaradi posledic umre ena oseba ali več. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo storilcu ne uide, kazen (denarna kazen, zapor, prepoved vožnje motornega vozila, odvzem vozila) je odvisna od več dejavnikov (to ureja 323. člen KZ-1). 

Preberi več

Odškodnina za smrt bližnjega

Obligacijski zakonik določa, da se odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega izplača najbližjim sorodnikom: zakoncu, staršem, otrokom ter bratom in sestram, če so živeli skupaj s pokojnikom (trajnejša življenjska skupnost).

Nekatere države (npr. Nemčija) ne poznajo odškodnine za smrt bližnjega, saj menijo, da izgube človeškega življenja ni mogoče ovrednotiti v denarju in bi bila odškodnina nemoralna.

Preberi več

Višina odškodnine – ocena možnosti za uspeh

Višina odškodnine je odvisna od cele vrste okoliščin, zato je za čim bolj realno napoved ustreznega zneska priporočljivo temeljito analizirati vse argumente.

Stranke pogosto želijo takojšen odgovor o možnosti za uspeh oziroma o višini odškodnine, a realna ocena zneska odškodnine, ki si ga oškodovanec lahko obeta, je v večini primerov mogoča le, če predhodno (npr. pri uveljavljanju odškodnine za telesne poškodbe) dobro preučimo vse razpoložljive podatke in okoliščine nastanka škode.

Preberi več

Odgovornost za prometno nesrečo

Kdo je odgovoren za prometno nesrečo, v večini primerov ni nikakršnega dvoma, pogosto pa krivda in odgovornost za prometno nesrečo nista jasni že na prvi pogled.

Kadar odgovornost za prometno nesrečo ni takoj jasna, je za njeno ugotavljanje potrebna pomoč strokovnjakov. Včasih pa pravega vzroka ni mogoče ugotoviti niti z njihovo pomočjo, zato se krivda med udeleženci prometne nesreče deli po (enakih) deležih.

Preberi več

Izplačilo ekonomske totalke ali popravilo?

Pri povrnitvi škode na vozilu se pogosto pojavi dilema, ali je bolj smiselno izplačilo ekonomske totalke ali popravilo vozila.

Slovenske zavarovalnice skušajo škodo na avtomobilu prepogosto obračunati in plačati po sistemu ekonomske totalke, kar pa je za oškodovance pogosto manj ugodno, kot če bi jim povrnila stroške popravila avtomobila.

Preberi več

Zastaranje odškodnine

Z uveljavljenjem odškodnine oziroma vložitvijo odškodninskega zahtevka za škodo, ki je posledica telesnih poškodb, oškodovanci pogosto odlašajo, zaradi česar zavarovalnica lahko ugovarja zastaranje.

Ker mnogi oškodovanci, ki so bili poškodovani v prometni ali delovni nesreči, ne vedo, kakšne so njihove pravice in kako naj jih uveljavljajo, ničesar ne ukrenejo oziroma ukrepajo prepozno, kar vodi v zastaranje odškodnine.

Preberi več