Odškodnina zaradi okužbe s koronavirusom

Pojav bolezni COVID-19, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2, bo imel velike posledice na pravnem področju. Pojavljajo se številna vprašanja in dileme, med drugim tudi, komu bo pripadala odškodnina zaradi okužbe s koronavirusom.   

Trenutno je ena od najbolj perečih tem odgovornost posameznika (pa tudi pravnih oseb) za nenadzorovano širitev okužbe, predvsem na najbolj ranljive skupine.

odškodnina zaradi okužbe s koronavirusom

Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje

Kazenski zakonik v poglavju Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje za kaznivo dejanje prenašanja nalezljivih bolezni (177. člen KZ) predvideva denarno kazen oziroma zapor do enega leta za tistega, ki se ne ravna po predpisih ali odredbah pristojnih organov za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni, in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi. Za hujšo obliko tega kaznivega dejanja (če nekdo iz malomarnosti ne ravna po predpisih ali odredbah pristojnih organov in ima takšno ravnanje za posledico smrt ene ali več oseb) je zagrožena zaporna kazen do osmih let. Če bi bilo ravnanje storilca naklepno, pa bi se ga lahko preganjalo tudi zaradi kaznivega dejanja uboja ali umora.

Kaznivo dejanje prenašanja nalezljivih bolezni je torej storjeno z naklepom ali iz malomarnosti. Storilec je pooblaščena oseba v neki organizaciji oziroma vsak posameznik, ki mu predpisi nalagajo izvajanje določenih ukrepov.

Brezbrižnost bo kaznovana

Strokovnjaki in vlada nenehno pozivajo k preventivnemu in odgovornemu ravnanju ter doslednemu upoštevanju vseh opozoril, napotkov, predpisov in odredb, s katerimi želijo zaustaviti širitev novega koronavirusa. A ker se mnogi obnašajo brezbrižno in se požvižgajo na vse, bodo tudi v Sloveniji zelo aktualne kazenske sankcije.

V Italiji naj bi bilo že podano večje število kazenskih ovadb zaradi nespoštovanja predpisov, po drugi strani pa naj bi bilo na Kitajskem precej drugače, saj je pri zagotavljanju discipline tamkajšnji sistem veliko bolj učinkovit.

Pri nas se računa na zdrav razum, a kljub spodbujanju in celo zapovedovanju preventivnega ravnanja se številni tega ne držijo, zato bodo organi pregona morali poskrbeti za uvedbo ustreznih postopkov zoper kršitelje. To so bodisi posamezniki bodisi pravne osebe, npr. organizatorji dogodkov za mlade, ki prepovedi o zbiranju večjega števila ljudi niso jemali resno.

Izpostavljeni delavci

Po umiritvi razmer bodo v ospredje prišla tudi vprašanja glede civilne odgovornosti za škodo (ugotavljalo se bo lahko, komu pripada odškodnina zaradi okužbe s koronavirusom). Povsem nesprejemljivo je, da nekateri delodajalci ne naredijo ničesar za varno delo zaposlenih, ki prihajajo v neposreden stik z množico ljudi, v kateri je gotovo veliko okuženih in obolelih. Posebej so izpostavljeni prodajalci in prodajalke, saj so delodajalci očitno pozabili na njihovo varnost in posredno na varnost kupcev (nezaščiteni prodajalci ogrožajo tudi kupce).

Takšna neodgovornost delodajalcev je z vidika varstva pri delu naravnost vnebovpijoča.  

Najbolj izpostavljeni so seveda zaposleni v zdravstvu, ki se požrtvovalno in nesebično trudijo reševati nastalo situacijo. Tudi za njih velja, da delodajalec odgovarja za škodo, ki jo utrpijo v zvezi z delom. Delodajalčeva odgovornost je praviloma krivdna (zaradi različnih opustitev dolžnega ravnanja, npr. če zaradi slabe organizacije zmanjka zaščitnih sredstev), ob povečani nevarnosti pa je odgovornost izjemoma tudi objektivna.

Da bo nekdo upravičen do odškodnine, morajo biti izpolnjene različne predpostavke: protipravno ravnanje odgovorne osebe, krivda, nastanek pravno priznane škode, vzročna zveza med napačnim ravnanjem odgovorne osebe in nastalo škodo. Dokazovanje vzročne zveze in obsega škode je velikokrat težavno, priznanje odškodnine pa je lahko negotovo in dolgotrajno.

Preberite tudi: Odškodnina zaradi izgube zaslužka