Odvetnik za prometne nesreče
Udeleženci prometnih nesreč, pri katerih je prišlo do hudih telesnih poškodb, nujno potrebujejo strokovnjaka, ki jim bo svetoval tako glede morebitnega kazenskega postopka kot glede postopka za uveljavljanje odškodnine. Pri tem jim bo znal najbolje pomagati izkušen odvetnik za prometne nesreče.
Kazenski zakonik za udeleženca prometne nesreče, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana, določa denarno kazen ali zapor do treh let (323. člen KZ-1). V primeru smrti ene ali več oseb pa se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
Po prometni nesreči
Po prometni nesreči policija na podlagi zbranih dokazov običajno vloži kazensko ovadbo na državno tožilstvo, to pa na pristojno sodišče zoper povzročitelja vloži obtožnico oziroma obtožni predlog. Tako sprožen kazenski postopek se odvija na okrožnem sodišču (v primeru smrti ene ali več oseb) oziroma na okrajnem sodišču.
Zoper povzročitelja pa kazenski postopek ni vedno uveden oziroma se že uveden kazenski postopek ne konča nujno z obsodilno kazensko sodbo (tožilec odstopi od kazenskega pregona, povzročitelj sam utrpi hude telesne poškodbe, povzročitelj umre ali hudo zboli in ni sposoben sodelovati v kazenskem postopku, zaradi pomanjkljivih dokazov se ne da ugotoviti, kako je prišlo do prometne nesreče itd.).
Kaznivost prometnih nesreč
V kolikor do poškodbe v prometu ne pride iz malomarnosti, ampak naklepno, so aktualne tudi druge določbe Kazenskega zakonika, zlasti zapisane v poglavju Kazniva dejanja zoper življenje in telo (lahka telesna poškodba, huda telesna poškodbe, posebno huda telesna poškodba, uboj itd.). Za oškodovance je pomembno, da obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije tudi naklepno povzročene škode (po izplačilu odškodnine zavarovalnica od povzročitelja terja njeno povrnitev).
Prometna nesreča se lahko pripeti vsakemu vozniku. Za hude posledice je dovolj trenutek nezbranosti in nezavestne malomarnosti, po drugi strani pa so povzročitelji nesreč lahko nevarni vozniki (trdovratni kršitelji cestnoprometnih pravil, ki v prometu predstavljajo prave tempirane bombe in samo vprašanje časa je, kdaj bodo izzvali novo prometno nesrečo).
Ob dolgoletnem ukvarjanju z različnimi odškodninskimi zahtevki za škodo, ki izvira iz prometnih nesreč, sem prišel do spoznanja, da do nesreče zelo pogosto pride zaradi kršitev cestnoprometnih pravil obeh udeležencev (npr. zaradi prevelike hitrosti enega in premajhne pazljivosti ob vključevanju na prednostno cesto drugega), včasih pa zadostuje že, da eden od udeležencev ne vozi defenzivno, drugi pa grobo krši prometna pravila.
Ugotavljanje okoliščin
Prispevek udeležencev k nastanku prometne nesreče je lahko zelo različen in je odvisen od teže same kršitve. Obe kršitvi je potrebno ustrezno ovrednotiti, kar pogosto ni enostavno in terja predhodno ugotavljanje dejstev s pomočjo prometnih izvedencev, ki morajo odgovoriti na bistvena vprašanja glede ravnanja obeh udeležencev (hitrost vožnje, vidljivost, možnosti za preprečitev nesreče itd.). Šele po natančni ugotovitvi okoliščin nastanka prometne nesreče se ugotavlja vzročna zveza za nastanek nesreče in reši vprašanje krivde zanjo. V tem postopku lahko učinkovito pomaga odvetnik za prometne nesreče, ki ima ustrezno znanje in izkušnje pri reševanju tovrstne problematike.
Oškodovanec v kazenskem postopku
Čeprav za škodo tretjim osebam odgovarjata oba udeležence prometne nesreče (solidarno in objektivno), pa je vseeno zelo dobrodošlo, da v kazenskem postopku poleg odvetnika sodeluje tudi oškodovanec. Še posebno previden mora biti pri dajanju soglasja za morebiten odložen pregon, saj se ob napačnem postopanju to lahko zelo maščuje v civilnem postopku, ko ta oškodovanec zahteva odškodnino.
Oškodovanec in odškodnina
Uveljavljanje odškodnine načeloma ni odvisno od kazenske sodbe, ima pa kazenski postopek včasih velik vpliv na oškodovančev položaj pri uveljavljanju odškodnine. Civilno sodišče je do določene mere vezano na obsodilno kazensko sodbo.
Čeprav daje zakon oškodovancu možnost, da odškodnino za škodo iz prometne nesreče zahteva tudi v kazenskem postopku, kazenska sodišča praviloma ne odločajo o odškodnini (običajno je s tem povezano natančno ugotavljanje obsega škode, kar bi zavleklo kazenski postopek). Pravzaprav še nisem doživel, da bi kazensko sodišče pri obravnavi kaznivih dejanj s področja prometa odločalo o odškodnini.
Od zavarovalnice do sodišča
Vprašanje odškodnine se najprej rešuje v postopku pred zavarovalnico, pri kateri imajo udeleženci prometnih nesreč sklenjeno zavarovanje obvezne avtomobilske odgovornosti. Če se postopek ne zaključi sporazumno s poravnavo (če odškodnina ne nudi ustrezne satisfakcije, če je odgovornost za nezgodo sporna), pa je potrebno vložiti odškodninsko tožbo na civilno sodišče. Odvetnik za prometne nesreče oceni, kdaj je primeren trenutek za začetek postopka uveljavljanja odškodnine, pri čemer pa velja, da s postopkom ni potrebno čakati na izid kazenskega postopka, pač pa se odškodnina uveljavlja, ko je znan obseg škode. Pogosto se zgodi, da se stranke, ki so utrpele hude telesne poškodbe, obrnejo na odvetnika prepozno, ko je del škode (ali celo vsa škoda) lahko že zastaran, tako da je pomoč odvetnika smiselno poiskati čim prej.
Oškodovanci pogosto sprašujejo, ali naj odškodnino terjajo direktno od povzročitelja prometne nesreče, kar praviloma iz različnih razlogov odsvetujemo (zavarovalnica ima fond za izplačilo odškodnin, povzročitelj morda nima dovolj sredstev za izplačilo odškodnine, pogosto se zateče k zavlačevanju itd.).
Preberite še: Odškodninski zahtevek za telesne poškodbe, Višina odškodnine za telesne poškodbe, Zastaranje odškodnine, Odškodnina za telesne poškodbe prek sodišča