Odškodnina preko interneta

Za uveljavljanje odškodnine ni nujno vedno osebno priti v našo odvetniško pisarno, pač pa lahko vse potrebne podatke in dokumentacijo po predhodnem telefonskem dogovoru posredujete na naš naslov oziroma na naš elektronski naslov.

V bolj zapletenih primerih uveljavljanja odškodnine je seveda bolje, da se z odvetnikom vsaj prvič srečate osebno, v manj zahtevnih primerih pa obisk naše pisarne ni nujen, saj lahko po telefonskem posvetu dokumentacijo posredujete preko interneta ali običajne pošte ter tako prihranite čas in energijo.

Preberi več

Odškodnina za zlom stegnenice

Pravična odškodnina za zlom stegnenice, največje in najmočnejše cevaste kosti v človeškem telesu, se giblje od približno 20.000 EUR do 80.000 EUR in tudi več.

Odškodnina za zlom stegnenice, ki jo prejme oškodovanec, je odvisna od obsega škode, ki jo je utrpel zaradi nesreče (glej še prispevek Višina odškodnine za telesne poškodbe), pa tudi od znanja in izkušenj odvetnika ter njegove spretnosti v postopku uveljavljanja odškodnine.

Preberi več

Kaj krije AO-plus zavarovanje?

Poleg osnovnega, obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti zavarovanci večinoma sklenejo tudi neobvezno zavarovanje za telesne poškodbe voznika (AO-plus zavarovanje). To zavarovanje krije pravno priznano škodo, ki vozniku nastane zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči.

V primeru voznikove smrti v prometni nesreči zavarovalnica zavarovalnino izplača njegovim bližnjim. Pogoj za izplačilo zavarovalnine iz AO-plus zavarovanja je voznikova krivda za prometno nesrečo oziroma nemožnost uveljavitve odškodnine od druge odgovorne osebe.

Preberi več

Izplačilo ekonomske totalke ali popravilo?

Pri povrnitvi škode na vozilu se pogosto pojavi dilema, ali je bolj smiselno izplačilo ekonomske totalke ali popravilo vozila.

Slovenske zavarovalnice skušajo škodo na avtomobilu prepogosto obračunati in plačati po sistemu ekonomske totalke, kar pa je za oškodovance pogosto manj ugodno, kot če bi jim povrnila stroške popravila avtomobila.

Preberi več

Odškodnina za smrt bližnjega

Obligacijski zakonik določa, da se odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega izplača najbližjim sorodnikom: zakoncu, staršem, otrokom ter bratom in sestram, če so živeli skupaj s pokojnikom (trajnejša življenjska skupnost).

Nekatere države (npr. Nemčija) ne poznajo odškodnine za smrt bližnjega, saj menijo, da izgube človeškega življenja ni mogoče ovrednotiti v denarju in bi bila odškodnina nemoralna.

Preberi več

Odškodnina za prometno nesrečo

Uveljavljanje odškodnine za škodo, ki nastane v prometni nesreči, se začne z vprašanjem odgovornosti. Ali oškodovancu pripada odškodnina za prometno nesrečo, je pogosto jasno že na prvi pogled, ni pa vedno tako.

Za škodo, ki nastane tretjim osebam, odgovarjata oba v prometni nesreči udeležena voznika. To pomeni, da lahko osebe, ki so utrpele telesne poškodbe, odškodnino za prometno nesrečo
zahtevajo od voznikov oziroma od zavarovalnic, pri katerih imajo vozniki sklenjeno zavarovanje.

Preberi več

Odškodnina za ugriz psa

Obligacijski zakonik odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival, nalaga njenemu imetniku. Primerov ugriza je veliko, s tem pa je aktualno tudi vprašanje, ali oškodovancu pripada odškodnina za ugriz psa. 

Vsi pasji ugrizi seveda niso enaki, stopnjujejo se od povsem nedolžnih do usodnih za človeško življenje. V medijih večkrat poročajo o grozljivih poškodbah, ki jih praviloma povzročijo veliki in močni psi, katerih ugrizi puščajo hude posledice. Nevesten lastnik se lahko znajde v kazenskem postopku, oškodovanec pa mora sam poskrbeti, da bo izplačana ustrezna odškodnina za ugriz psa.

Preberi več

Odškodnina za delovno nezgodo v gradbeništvu

Delovne nezgode so zelo pogoste v gradbeništvu, pri delu z različnimi stroji oziroma pri zahtevnejšem fizičnem delu. Kdaj je delavec upravičen do odškodnine za delovno nezgodo v gradbeništvu? Kdo je odgovoren za nezgodo in kdo je dolžan plačati odškodnino?

Delo v gradbeništvu je fizično zahtevno in velikokrat nevarno, izvaja se tudi na višini, veliko je improvizacije, hitenja, na skupnem gradbišču sodeluje veliko različnih delavcev, katerih delo pogosto ni ustrezno usklajeno. Hude nesreče, celo s tragičnim koncem, niso redke, kar je prepoznal tudi zakonodajalec, ki je določil, da morajo imeti gradbena podjetja svojo odgovornost obvezno zavarovano.

Preberi več

Odškodnina za poškodbo pri delu

Odškodnina za poškodbo pri delu oškodovancu ne pripada v vsakem primeru. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec odgovoren za škodo, ki je delavcu nastala pri delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava, delavcu torej pripada odškodnina samo v primeru krivde oziroma objektivne odgovornosti delodajalca. Delodajalci se pogosto branijo priznati odgovornost za nezgodo.

Delodajalec ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, pač pa morajo biti za izplačilo odškodnine izpolnjeni določeni pogoji. Po drugi strani pa je v nekaterih primerih delavec upravičen do ustrezne odškodnine, tudi če mu ni priznana poškodba pri delu. Takšen primer je recimo poškodba, do katere pride na poti na delo, in sicer zaradi vzroka, za katerega odgovarja delodajalec.

Preberi več

Odškodnina za zvin vratne hrbtenice

Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba v prometnih nesrečah. Posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani. Odškodnine za zvin vratne hrbtenice se gibljejo od približno tisoč evrov do več deset tisoč evrov.

V prometnih nesrečah je najpogostejša poškodba zvin vratne hrbtenice – glava ob trčenju nenadzorovano zaniha naprej in nazaj. Še posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani, saj uporaba varnostnega pasu te poškodbe ne more preprečiti. Predvsem so izpostavljene osebe s predhodno okvarjeno hrbtenico (morebitne prejšnje poškodbe oziroma degenerativne spremembe) in osebe, ki imajo v času trka glavo nagnjeno vstran.

Preberi več