Kdo deduje?

Dedovanje postane aktualno ob koncu življenja. Z vprašanjem, kdo deduje po smrti, se včasih še bolj kot zapustnik ukvarjajo njegovi svojci pa tudi drugi ljudje.

Če zapustnik ne naredi oporoke, se njegovo premoženje deduje po zakonu. Kaj pa, če oporoke ne naredi in nima sorodnikov, ki bi lahko dedovali, kdo deduje v tem primeru? Dedič njegovega premoženja je država.

Preberi več

Višina odškodnine za telesne poškodbe

Kolikšna je odškodnina za telesne poškodbe? Kako visoko odškodnino bom dobil? Zakaj odgovor glede višine pravične odškodnine za telesne poškodbe ni enostaven?

Oškodovanci pogosto sprašujejo, kakšna odškodnina za telesne poškodbe jim pripada, a na to vprašanje niti izkušen odvetnik v večini primerov ne more dati takojšnjega natančnega odgovora. Obligacijski zakonik v 179. členu le na splošno določa, da je oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine. Višina pravične odškodnine je namreč odvisna od številnih bolj ali manj pomembnih okoliščin.

Preberi več

Odškodnina za tujo pomoč

Med zdravljenjem telesnih poškodb, včasih pa tudi po koncu zdravljenja, večina oškodovancev potrebuje tujo pomoč pri osebni negi in vsakodnevnih opravilih. Marsikdo pa ne ve, da oškodovancu za to pripada odškodnina za tujo pomoč.

Na to obliko škode se pogosto pozablja in se jo na zavarovalnicah obravnava nekako z levo roko. Da je odškodnina za tujo pomoč ena od najbolj spregledanih oblik škode, izhaja že iz zavarovalniških formularjev za uveljavljenje odškodnine, saj tovrstne škode sploh ne omenjajo, zato je nevedni oškodovanci ne zahtevajo.

Preberi več

Divjad na avtocesti

Divjad na avtocesti pogosto povzroči trke z vozili, ki so zaradi visokih hitrostih zelo nevarni. Na slovenskih avtocestah naj bi na leto zabeležili približno 150 naletov na živali. To pa pomeni veliko materialno škodo in v primeru telesnih poškodb voznikov ali potnikov tudi nematerialno škodo.

Škodo na vozilu, ki je nastala ob trčenju v divjad na avtocesti, vozniki pokrijejo iz svojega kasko zavarovanja. Pri kritju škode zaradi telesnih poškodb voznika po sklenjenem AO-plus zavarovanju pa se že prične zapletati. To zavarovanje namreč krije škodo samo v primeru, če je za nezgodo odgovoren sam voznik oziroma če za škodo ni odgovorna druga plačilno sposobna oseba. Za morebitne poškodovane sopotnike pa je ta pot lažja, saj se lahko poplačajo iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

Preberi več

Odškodnina za padec na ledu

Z nizkimi zimskimi temperaturami, snegom in ledom postane aktualna odškodnina za padec na ledu. Mediji hkrati poročajo o zimskih razmerah in gneči na urgenci, saj se na poledenelih pohodnih površinah poškoduje veliko ljudi.

Do poškodb (na prvem mestu je zlom koželjnice zaradi padca na stegnjeno roko) najpogosteje pride v večernem času, ko pločniki zmrzujejo. Nekatere poškodbe so precej neugodne, njihovo zdravljenje je zahtevno in dolgotrajno, poškodovani pa imajo pogosto trajne posledice.

Preberi več

Psihične posledice prometnih nesreč

Psihične posledice prometnih nesreč so pogosto spregledane in prizadeti oškodovanci se morajo z njimi večinoma spopadati sami. Te posledice negativno vplivajo tudi na bližnje svojce in na širšo okolico.

Medicina se prvenstveno ukvarja z telesnimi poškodbami, nekako ob strani pa ostaja skrb za psihične posledice prometnih nesreč, ki zelo pogosto spremljajo travmatološko zdravljenje poškodb. Oškodovanci so večinoma prepuščeni sami sebi in zato teh težav pogosto ne rešujejo ustrezno. Dokaj redko, ko so težave tako izrazite, da jih prepozna tudi travmatolog, se v obravnavo vključi psiholog oziroma psihiater.

Preberi več

Delo od doma

Med epidemijo novega koronavirusa je postalo delo od doma zelo aktualno. V domačem okolju se praviloma opravlja intelektualno delo, pri katerem je možnost nastanka telesnih poškodb minimalna. Če do njih vseeno pride, naj delavec obvesti delodajalca. Do česa je upravičen delavec, če do poškodbe pride med opravljanjem službe doma?

Zanimiva in vsekakor pomembna tema, o kateri pa se še ni izoblikovala sodna praksa, saj se je napotitev na delo od doma v večjem obsegu začela prakticirati šele med epidemijo bolezni COVID-19. Tudi poškodbo, ki se je zgodila med delom doma, je treba prijaviti na obrazcu Prijava nezgode – poškodbe pri delu (ER-8), ki ga delodajalec izpolni in izroči poškodovanemu delavcu, ta pa ga predloži osebnemu zdravniku, ki na njem izpolni svoj del prijave. Seveda se zastavlja vprašanje, kako dokazati, da je do poškodbe res prišlo med opravljanjem dela doma.

Preberi več

Skupno premoženje zakoncev

Kako je zakonsko urejeno posebno in skupno premoženje zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, običajno postane aktualno ob prenehanju takšne zveze. Nekateri bolj proaktivni pa se o problematiki premoženja poučijo že vnaprej in se tudi dogovorijo za drugačne rešitve od zakonsko določenih.

Pred leti je mlajša samska sodelavka v šali preigravala možnost poroke s kakšnim starejšim bogatim moškim, saj je sklepala, da bi se po poroki kmalu ločila in pobrala polovico premoženja. Ko sem ji razložil, da to ni tako enostavno in da bi se za polovičko premoženja lahko obrisala pod nosom, je premeteno zaključila, da bi moral biti kandidat za ženina tudi zelo bolan. V humornem klepetu je bilo tudi zrno resnice, saj se, kot lahko vidimo, poroke ne sklepajo samo iz gole ljubezni pač pa tudi iz drugih vzgibov.

Preberi več

Odškodnina za poškodbo pri športu

Ukvarjanje s športom je po eni strani izjemno pomembno za človekovo zdravje, po drugi strani pa je povezano z vrsto nevarnosti, ki pogosto botrujejo nastanku telesnih poškodb. Do poškodb in vprašanja, ali prizadetemu pripada odškodnina za poškodbo pri športu, pa ne privedejo le ekstremni športi, temveč pogosto tudi povsem običajne športne aktivnosti.

Še največkrat sem se srečal s problematiko uveljavljanja odškodnine za otroke, ki so se poškodovali pri pouku telesne vzgoje. Odškodnina za poškodbo pri športu je pri odraslih aktualna zlasti pri smučanju in agresivnejših ekipnih športih.

Preberi več

Odškodnina za posledice

Ob hujših telesnih poškodbah se oškodovanci soočajo tudi s trajnimi posledicami, ki jih omejujejo na različnih življenjskih področjih. Odškodnina za posledice se obravnava v okviru odškodnine za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Pri hujših poškodbah se največji delež odškodnine izplača ravno na račun odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Odškodnina za posledice je v primerjavi z drugimi oblikami nepremoženjske škode (odškodnina za fizične bolečine in nevšečnosti zdravljenja, odškodnina za strah, odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti) praviloma prisojena v občutno višjih zneskih.

odškodnina za posledice

Višina odškodnine

Pri hujših poškodbah se za trajne podlice običajno prisodi dva- do trikrat višja odškodnina kot za vse ostale oblike nepremoženjske škode skupaj. Pri izjemno hudih telesnih poškodbah pa je ta razlika še bistveno večja – odškodnina za posledice je lahko tudi desetkrat višja. Izjemoma se pri najhujših poškodbah, torej pri paraplegiji in tetraplegiji, na sodišču lahko določi enotna odškodnina. Posamične oblike nepremoženjske škode se med seboj namreč prepletajo, za oškodovanca pa končno ni pomembno, koliko odškodnine dobi za vsako  odškodninsko postavko.

Posledice niso le fizične

Odškodnina za posledice ni odvisna samo od trajnih posledic, ki se kažejo v anatomskem in funkcionalnem smislu, pač pa predvsem od tega, kako te posledice vplivajo na vsakdanje življenje konkretnega oškodovanca. Ugotavlja se, na katerih področjih življenja je vpliv posledic najbolj izrazit oziroma katera področja življenja so najbolj prizadeta. Poškodbe pogosto zelo omejujejo delovno sposobnost poškodovancev, včasih pa je ta povsem izničena, kar vodi v invalidsko upokojitev. Pomembna pa so tudi druga področja življenja. Po hudih poškodbah so oškodovanci lahko omejeno sposobni za normalno družinsko življenje in za odgovorno starševstvo. Niso več sposobni za aktivno preživljanje prostega časa, za različne športne aktivnosti ali hobije, ki so osmišljali njihovo življenje. Ta oblika nepremoženjske škode pa ima tudi premoženjsko komponento: ker je oškodovanec nesposoben oziroma omejeno sposoben za delo, je prikrajšan zaradi izgube zaslužka, poleg tega je prikrajšan tudi zato, ker potrebuje tujo pomoč pri različnih aktivnostih.

Ugotavljanje posledic

Ocena posledic poškodb se ugotavlja na podlagi izpovedi oškodovanca, na podlagi medicinske dokumentacije o njegovem zdravljenju in na podlagi izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke. Pogosto so posledice v posamičnem primeru tako obsežne, da je pri ugotavljanju obsega škode potrebnih več različnih izvedencev. Pravična odškodnina za posledice pa ni odvisna le od omenjenih treh parametrov, pač pa nanjo vpliva tudi primerjava z drugimi dosojenimi odškodninami v podobnih primerih oziroma ustrezna umeščenost konkretne odškodnine med prisojene odškodnine v težjih in lažjih primerih.

Duševno trpljenje

Pri zmanjšanju življenjskih aktivnostih se ugotavlja, česa poškodovanec ne more več početi in tudi, kaj vse dela težje in s povečanimi napori. Najpomembnejši pa je obseg duševnega trpljenja, ki ga sproža nesposobnost za določeno aktivnost. V primeru zelo hudih posledic, ko oškodovanec ne trpi duševnih bolečin, saj tega ni sposoben, ker se svojega stanja ne zaveda (pri komatoznem stanju, pri zelo hudih poškodbah možganov), se tovrstna odškodnina ne izplača.

Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti

V praksi se odškodnina izjemoma izplača tudi zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnostih, vendar mora biti ugotovljeno, da je bila prizadetost oškodovanca zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti precejšnja. Sicer pa se začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti lahko upošteva v okviru fizičnih bolečin in nevšečnosti zdravljenja.

Zavarovalnina

Včasih se zmanjšanje življenjskih aktivnosti ugotavlja tudi s pomočjo ocene odstotka trajne invalidnosti po različnih zavarovalniških tabelah za nezgodno zavarovanje. Takšne ocene (ki so nek pomožen pokazatelj zmanjšanja delovnih oziroma življenjskih aktivnosti) pridejo v poštev predvsem v primerih, ko se poleg obsega odškodnine ugotavlja tudi obseg zavarovalnine po sklenjenih prostovoljnih nezgodnih zavarovanjih (poškodovana oseba ima lahko sklenjeno eno ali več nezgodnih zavarovanj in po vsakem od njih je upravičena do zavarovalnine).

Preberite tudi: Huda prometna nesreča in odškodnina, Odmera odškodnine za telesne poškodbe, Odškodnina za hude telesne poškodbe, Odškodnina za paraplegijo in tetraplegijo, Nezgodno zavarovanje, dnevna odškodnina in trajna invalidnost.