Odšteta za saobraćajnu nesreću

Ostvarivanje odštete za štetu prouzrokovanu saobraćajnom nesrećom započinje pitanjem odgovornosti. Da li oštećeni ima pravo na odštetu za saobraćajnu nesreću često je jasno već na prvi pogled, ali nije uvijek tako.

Oba vozača koja su učestvovala u saobraćajnoj nesreći odgovorna su za štetu prouzrokovanu trećim osobama. To znači da osobe koje su zadobile tjelesne povrede mogu tražiti odštetu za saobraćajnu nesreću od vozača, odnosno od osiguravajućih društava kod kojih vozači imaju sklopljeno osiguranje.

Preberi več

Visina odštete za tjelesne povrede

Kolika je odšteta za tjelesne povrede? Koliku ću odštetu dobiti? Zašto odgovor glede visine pravične odštete za tjelesne povrede nije jednostavan?

Oštećeni se često pitaju na kakvu odštetu za tjelesne povrede imaju pravo, ali u većini slučajeva ni iskusni advokat ne može odmah i precizno odgovoriti na ovo pitanje. Član 179. ZOO-a samo općenito određuje da oštećeni ima pravo na pravičnu novčanu odštetu. Naime, visina odštete za tjelesne povrede zavisi od više ili manje važnih okolnosti.

Preberi več

Odškodnina za poškodbo pri delu

Odškodnina za poškodbo pri delu oškodovancu ne pripada v vsakem primeru. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec odgovoren za škodo, ki je delavcu nastala pri delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava, delavcu torej pripada odškodnina samo v primeru krivde oziroma objektivne odgovornosti delodajalca. Delodajalci se pogosto branijo priznati odgovornost za nezgodo.

Delodajalec ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, pač pa morajo biti za izplačilo odškodnine izpolnjeni določeni pogoji. Po drugi strani pa je v nekaterih primerih delavec upravičen do ustrezne odškodnine, tudi če mu ni priznana poškodba pri delu. Takšen primer je recimo poškodba, do katere pride na poti na delo, in sicer zaradi vzroka, za katerega odgovarja delodajalec.

Preberi več

Kdo deduje?

Dedovanje postane aktualno ob koncu življenja. Z vprašanjem, kdo deduje po smrti, se včasih še bolj kot zapustnik ukvarjajo njegovi svojci pa tudi drugi ljudje.

Če zapustnik ne naredi oporoke, se njegovo premoženje deduje po zakonu. Kaj pa, če oporoke ne naredi in nima sorodnikov, ki bi lahko dedovali, kdo deduje v tem primeru? Dedič njegovega premoženja je država.

Preberi več

Višina odškodnine za telesne poškodbe

Kolikšna je odškodnina za telesne poškodbe? Kako visoko odškodnino bom dobil? Zakaj odgovor glede višine pravične odškodnine za telesne poškodbe ni enostaven?

Oškodovanci pogosto sprašujejo, kakšna odškodnina za telesne poškodbe jim pripada, a na to vprašanje niti izkušen odvetnik v večini primerov ne more dati takojšnjega natančnega odgovora. Obligacijski zakonik v 179. členu le na splošno določa, da je oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine. Višina pravične odškodnine je namreč odvisna od številnih bolj ali manj pomembnih okoliščin.

Preberi več

Divjad na avtocesti

Divjad na avtocesti pogosto povzroči trke z vozili, ki so zaradi visokih hitrostih zelo nevarni. Na slovenskih avtocestah naj bi na leto zabeležili približno 150 naletov na živali. To pa pomeni veliko materialno škodo in v primeru telesnih poškodb voznikov ali potnikov tudi nematerialno škodo.

Škodo na vozilu, ki je nastala ob trčenju v divjad na avtocesti, vozniki pokrijejo iz svojega kasko zavarovanja. Pri kritju škode zaradi telesnih poškodb voznika po sklenjenem AO-plus zavarovanju pa se že prične zapletati. To zavarovanje namreč krije škodo samo v primeru, če je za nezgodo odgovoren sam voznik oziroma če za škodo ni odgovorna druga plačilno sposobna oseba. Za morebitne poškodovane sopotnike pa je ta pot lažja, saj se lahko poplačajo iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

Preberi več

Odškodnina za padec na ledu

Z nizkimi zimskimi temperaturami, snegom in ledom postane aktualna odškodnina za padec na ledu. Mediji hkrati poročajo o zimskih razmerah in gneči na urgenci, saj se na poledenelih pohodnih površinah poškoduje veliko ljudi.

Do poškodb (na prvem mestu je zlom koželjnice zaradi padca na stegnjeno roko) najpogosteje pride v večernem času, ko pločniki zmrzujejo. Nekatere poškodbe so precej neugodne, njihovo zdravljenje je zahtevno in dolgotrajno, poškodovani pa imajo pogosto trajne posledice.

Preberi več

Psihične posledice prometnih nesreč

Psihične posledice prometnih nesreč so pogosto spregledane in prizadeti oškodovanci se morajo z njimi večinoma spopadati sami. Te posledice negativno vplivajo tudi na bližnje svojce in na širšo okolico.

Medicina se prvenstveno ukvarja z telesnimi poškodbami, nekako ob strani pa ostaja skrb za psihične posledice prometnih nesreč, ki zelo pogosto spremljajo travmatološko zdravljenje poškodb. Oškodovanci so večinoma prepuščeni sami sebi in zato teh težav pogosto ne rešujejo ustrezno. Dokaj redko, ko so težave tako izrazite, da jih prepozna tudi travmatolog, se v obravnavo vključi psiholog oziroma psihiater.

Preberi več

Delo od doma

Med epidemijo novega koronavirusa je postalo delo od doma zelo aktualno. V domačem okolju se praviloma opravlja intelektualno delo, pri katerem je možnost nastanka telesnih poškodb minimalna. Če do njih vseeno pride, naj delavec obvesti delodajalca. Do česa je upravičen delavec, če do poškodbe pride med opravljanjem službe doma?

Zanimiva in vsekakor pomembna tema, o kateri pa se še ni izoblikovala sodna praksa, saj se je napotitev na delo od doma v večjem obsegu začela prakticirati šele med epidemijo bolezni COVID-19. Tudi poškodbo, ki se je zgodila med delom doma, je treba prijaviti na obrazcu Prijava nezgode – poškodbe pri delu (ER-8), ki ga delodajalec izpolni in izroči poškodovanemu delavcu, ta pa ga predloži osebnemu zdravniku, ki na njem izpolni svoj del prijave. Seveda se zastavlja vprašanje, kako dokazati, da je do poškodbe res prišlo med opravljanjem dela doma.

Preberi več

Skupno premoženje zakoncev

Kako je zakonsko urejeno posebno in skupno premoženje zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, običajno postane aktualno ob prenehanju takšne zveze. Nekateri bolj proaktivni pa se o problematiki premoženja poučijo že vnaprej in se tudi dogovorijo za drugačne rešitve od zakonsko določenih.

Pred leti je mlajša samska sodelavka v šali preigravala možnost poroke s kakšnim starejšim bogatim moškim, saj je sklepala, da bi se po poroki kmalu ločila in pobrala polovico premoženja. Ko sem ji razložil, da to ni tako enostavno in da bi se za polovičko premoženja lahko obrisala pod nosom, je premeteno zaključila, da bi moral biti kandidat za ženina tudi zelo bolan. V humornem klepetu je bilo tudi zrno resnice, saj se, kot lahko vidimo, poroke ne sklepajo samo iz gole ljubezni pač pa tudi iz drugih vzgibov.

Preberi več