V praksi sorazmerno pogosto prihaja do telesnih poškodb, ki so povzročene z različnimi viličarji. V skladiščih, kjer se pretovarja oziroma naklada raznovrstno blago, se velikokrat pripeti, da viličar zadene oziroma povozi kakšnega delavca. Poškodbe so še posebno pogoste v velikih trgovskih skladiščih, kjer hkrati deluje večje število viličarjev.
Do poškodb, ki so na srečo večinoma lažje, lahko pripelje že majhna nepozornost upravljalca viličarja ali tretje osebe. Pri prevažanju in nalaganju večjih in težjih bremen z zmogljivejšimi viličarji pa žal prihaja tudi do zelo hudih poškodb. Nevarnosti delovanja viličarjev prepozna večina delodajalcev, zato sklenejo zavarovanje odgovornosti oziroma ustrezno nezgodno zavarovanje. Odškodnina za poškodbe z viličarjem je odvisna od načina nastanka poškodbe in od njene teže. Kaj in koliko bo zavarovalnica plačala v primeru posamezne poškodbe, pa je odvisno predvsem od vrste sklenjenega zavarovanja oziroma natančneje od zavarovalne police in zavarovalnih pogojev.
Ob velikem številu potnikov, ki vsakodnevno uporabljajo javni avtobusni prevoz (zlasti LPP – Ljubljanski potniški promet), in ob pogosto zahtevnih prometnih situacijah v mestni gneči ni nepričakovano, da se vsako leto poškoduje precej potnikov, predvsem starejših, ki jim pripada odškodnina za padec na avtobusu.
Ob hitrem zaviranju mestnih avtobusov se marsikateri potnik ne uspe varno zadržati na sedežu oziroma na nogah, čeprav se po svojih najboljših močeh trudi držati za držala v avtobusu. Potniki se pogosto poškodujejo tudi pri izstopanju iz avtobusa.
Odgovornost za škodo
Padci na avtobusih so večinoma posledica objestne vožnje voznikov osebnih vozil, ki z izsiljevanjem prednosti povzročijo nenadno in močno zaviranje voznikov avtobusov, saj ti le tako lahko preprečijo (hujše) trčenje. Manjkrat pa gre krivdo za padce in poškodbe potnikov pripisati voznikom avtobusov in njihovi napačni vožnji. Vozniki avtobusov so pri vožnji praviloma previdni, saj se večina dobro zaveda težav po povzročitvi prometne nesreče in poškodb potnikov. Kazenski zakonik namreč določa, da je odgovornost voznikov avtobusov v javnem prometu večja od odgovornosti ostalih voznikov in so zato predvidene tudi strožje kazni (kaznivo dejanje Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa je opredeljeno v 325. členu KZ-1).
Na prvem mestu potniki
Po civilnih predpisih (Obligacijski zakonik) oškodovancem pripada odškodnina za padec na avtobusu, če je do poškodbe prišlo zaradi ravnanja voznika avtobusa in tudi če je njihov padec zakrivil voznik kakšnega drugega vozila (avtomobila). Voznik avtobusa in voznik drugega vozila oziroma njuni zavarovalnici za nastalo škodo odgovarjajo solidarno in objektivno. To pomeni, da se oškodovancu ni potrebno ukvarjati z vprašanjem, kdo je dejansko zakrivil nevarno situacijo in njegove poškodbe, pač pa se zahtevek naslovi neposredno na eno od zavarovalnic, pri kateri sta zavarovana avtobus oziroma drugo vozilo. Če je povzročitelj (voznik, ki izsili avtobus) poškodb neznan, pa se odškodnino lahko zahteva tudi od Slovenskega zavarovalnega združenja. Ta po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu jamči za škode, ki jih povzročijo neznana oziroma nezavarovana vozila.
Odškodnino plača zavarovalnica
Oškodovanec torej odškodnino običajno zahteva od zavarovalnice, pri kateri je sklenjeno ustrezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ne pa od voznika avtobusa oziroma od njegovega delodajalca ali od drugega v dogodku udeleženega voznika. Odškodnino oškodovancu plača zavarovalnica, ki lahko po izplačilu odškodnine z drugo zavarovalnico ureja vprašanje, katera bo dokončni plačnik škode.
Dokazovanje odgovornosti
Pri padcu (poškodbi) na avtobusu se običajno naredi policijski zapisnik, ki je nato osnova za uveljavljanje odškodnine. Če je na razpolago policijski zapisnik, dokazovanje odgovornosti v večini primerov ne predstavlja težave.
Obseg škode
Višina odškodnine se določa glede na obstoječo medicinsko dokumentacijo o zdravljenju in na podlagi drugih dokazil. Včasih pa je odškodnina za padec na avtobusu odvisna tudi od ravnanja potnika – oškodovanca; če je bilo njegovo ravnanje premalo skrbno, se upošteva tudi njegov soprispevek k nastanku škode zaradi premajhne pazljivosti. Seveda pa se soprispevka ne sme določati avtomatsko oziroma pavšalno (kar rade počnejo zavarovalnice), pač pa le na podlagi oškodovancu dokazanih opustitev dolžnega ravnanja.
Uveljavljanje odškodnine
Praviloma je najboljše, da se oškodovanci za pomoč pri uveljavljanju odškodnine obrnejo na izkušenega in strokovno kompetentnega odvetnika. Ta jim bo znal svetovati, kako zadevo uspešno rešiti v izvensodnem postopku pri zavarovalnici, prav tako pa jih bo lahko učinkovito zastopal tudi na sodišču, če bo zavarovalnica neutemeljeno zavrnila izplačilo odškodnine oziroma bo ponudila prenizko odškodnino.
U slučaju povrede na radu oštećeni ima pravo na novčanu naknadu, ako se utvrdi odgovornost poslodavca ili osiguravajućeg društva s kojim poslodavac ima sklopljen ugovor o osiguranju od odgovornosti za slučajeve povrede. Ako poslodavac nema takvo osiguranje, odštetu se može tražiti direktno od poslodavaca. U praksi odštetu najčešće plaća osiguravajuće društvo poslodavca.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 26. aprila, 2025 Najbolj brano
V primerih različnih zastrupitev gre lahko oškodovancem primerna odškodnina zaradi zastrupitve. Enako kot pri vseh ostalih zastrupitvah imajo tudi pri zastrupitvah s hrano in vodo oškodovanci ob zdravstvenih težavah pravico do povrnitve nematerialne škode in tudi materialne škode od odgovorne osebe.
Odškodnina za nematerialno škodo zaradi zastrupitve s hrano in vodo se prične pri nekaj sto evrih.
Višina odškodnine za nematerialno škodo je odvisna od utrpelega obsega škode, kar pomeni, da ob hujših zapletih lahko znaša tudi več deset tisoč evrov (kot skrajna posledica izsušitve organizma zaradi prebavnih težav, ki so posledica zastrupitve s hrano ali vodo, lahko nastopi celo smrt, še posebno, če imajo zastrupljene osebe oslabljen imunski sistem). V večini primerov je na srečo obseg škode manjši, kar pa zaradi bojazni pred nastankom nesorazmernih stroškov ne bi smelo oškodovancev avtomatsko odvrniti od uveljavljanja odškodnine.
Do zastrupitve večjega števila ljudi s hrano lahko pride zlasti v različnih gostinskih obratih po zaužitju hrane, pri pripravi katere niso bili upoštevani strogi higienski standardi (sistem HACCP). Prav tako se lahko večje število ljudi zastrupi po uživanju oporečnih živil, kupljenih v prosti prodaji.
Zastrupitev z vodo
Zastrupitev s kontaminirano vodo iz javnega vodovodnega sistema postavlja pod vprašaj odgovornost javnega podjetja, ki mora skrbeti za dobavo neoporečne vode. Če je podana odgovornost javnega podjetja, ki skrbi za distribucijo vode, se odškodninske zadeve običajno rešujejo preko zavarovalnice, pri kateri ima to javno podjetje zavarovano odgovornost za tovrstne primere. Zavarovalnica izplača odškodnino ter praviloma pokrije tudi vse nastale odvetniške stroške.
Tako se je npr. leta 2023 zaradi okvare na vodovodnem omrežju JKP Žalec zastrupilo več Spodnjesavinjčanov in zahtevke je vložilo preko 180 oškodovancev. Večina tistih, ki so obseg škode lahko dokazali z ustrezno medicinsko dokumentacijo, je z zavarovalnico sklenila izvensodno poravnavo, nekateri pa so morali pravico iskati na sodišču. Tistim, ki niso obiskali zdravnika, je zavarovalnica namreč zahtevke zavrnila, čeprav so jim v zdravstvenih ustanovah zaradi množičnosti okužbe po telefonu svetovali, naj v primeru tipičnih težav ostanejo doma in ne obiskujejo zdravnika.
Maximarket
Tudi v odmevnem primeru zastrupitev v ljubljanskem Maximarketu aprila letos, ko je prišlo v interni vodovodni napeljavi poslovnega objekta do fekalnega onesnaženja vode, je zelo veliko ljudi (TV Slovenija je 25. aprila poročala od 580. obolelih) poročalo o prebavnih težavah. Če bodo oškodovani lahko dokazali, da so se okužili z zaužitjem vode ali hrane v Maximarketu, bodo lahko uveljavljali odškodnino.
Nekateri oškodovanci (recimo Pavel Rupar iz stranke Glas upokojencev) že napovedujejo, da bodo zaradi okužbe zahtevali odškodnino od odgovorih oseb. Odškodnine bo najverjetneje izplačala zavarovalnica Mercatorja (ki upravlja Maximarket), predvidevamo, da v večini primerov v izvensodnih postopkih.
Nematerialna škoda
Ko je vzrok zastrupitve znan in je tudi jasno, kdo je odgovorna oseba oziroma plačnik škode, se pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov dokazuje obseg nematerialne škode (na podlagi medicinske dokumentacije) in se glede na konkretne težave vsakega oškodovanca posebej ugotavlja primerna odškodnina. Pri lažjih primerih so odškodnine zaradi zastrupitve nižje (praviloma se gibljejo od 800 do 1000 evrov). Če so težave dolgotrajne in je obseg konkretnih težav večji, pa odškodnine dosežejo nekaj tisoč evrov oziroma pri najhujših zapletih nekaj deset tisoč evrov.
Materialna škoda
Poleg odškodnine za nematerialno škodo pa mora odgovorna oseba plačati tudi nastalo materialno škodo (predvsem gre za izpad zaslužka v času bolniškega staleža, za stroške tuje nege in pomoči ter druge materialne izdatke). Poleg odškodnine praviloma zavarovalnice plačajo tudi nastale odvetniške stroške po veljavni odvetniški tarifi, zato svetujemo, da se oškodovanci z odvetnikom izrecno dogovorijo, da se bo odvetnik v celoti poplačal z odvetniškimi stroški, ki jih bo priznala zavarovalnica.
Zastaranje
Odškodnina zaradi zastrupitve zastara v treh letih od nastanka škode (običajno to sovpada z zaključkom zdravljenja). Kljub temu oškodovancem svetujemo, da z uveljavljanjem odškodnine ne odlašajo.
Srce, pljuča, delno tudi vranico in jetra pred poškodbami ščiti 12 parov reber. Ob delovanju sile (padci, udarci, stisnjenje pri, recimo, prometnih nesrečah) prihaja do različno hudih poškodb reber, od udarnin do poka ali zloma enega ali več reber.
Ob zelo velikih silah lahko odlomki reber poškodujejo notranje organe. Odškodnina za zlom reber je odvisna od različnih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na potek in trajanje zdravljenja, od intenzivnosti bolečin, od trajnih posledic itd.
Po prometni nesreči je treba najprej poskrbeti za preprečitev nastanka dodatne škode oziroma za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu in kraj nesreče primerno zavarovati. Ponesrečencem je treba pomagati in nuditi osnovno nujno pomoč, če smo za to ustrezno usposobljeni. Po potrebi pokličemo reševalce in o dogodku obvestimo policijo. Odgovor na vprašanje, kako ravnati ob prometni nesreči, pa je odvisen tudi od kategorije prometne nesreče in od konkretne situacije.
Kako ravnati ob prometni nesreči je pogosto in pomembno vprašanje tudi zaradi poplačila nastale škode. V praksi je zelo aktualna dilema, ali je nujno poklicati policijo ali ne.
Kdaj bom dobil odškodnino? Gre za eno najbolj pogostih vprašanj oškodovancev, saj jih poleg ocene višine odškodnine zelo zanima tudi, kdaj bo ta izplačana. V praksi se žal zelo pogosto zgodi, da zavarovalnice svoje odločitve ne sporočijo najbolj hitro, zato se tudi čakanje na odškodnino lahko zavleče.
Koliko časa bo zavarovalnica potrebovala za odgovor na konkreten zahtevek, je zelo nehvaležno napovedati. Tudi v precej enostavnih zadevah je včasih potrebno čakati nerazumno dolgo, pri bolj zapletenih zadevah pa se pogosto zgodi, da zavarovalnica od oškodovanca večkrat zahteva še dodatna pojasnila oziroma dokazila, s čimer čakanje na odškodnino znova in znova podaljšuje.
V Sloveniji se letno zgodi približno tisoč prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil (motorji, mopedi, skuterji …). Odškodnina za poškodbe motorista se izplača iz obveznega zavarovanja AO ali prostovoljnega zavarovanja AO-plus.
Po
statističnih podatkih so za nastanek prometne nesreče največkrat krivi vozniki teh
vozil (najpogosteje neprilagojena hitrost). Po mojih izkušnjah pa nesrečo
pogosteje zakrivijo drugi udeleženci v prometu (krivda za nezgodo se velikokrat
neutemeljeno, pod vtisom statističnih podatkov, pripisuje motoristom).
Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba v prometnih nesrečah. Posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani. Odškodnine za zvin vratne hrbtenice se gibljejo od približno tisoč evrov do več deset tisoč evrov.
V prometnih nesrečah je najpogostejša poškodba zvin vratne hrbtenice – glava ob trčenju nenadzorovano zaniha naprej in nazaj. Še posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani, saj uporaba varnostnega pasu te poškodbe ne more preprečiti. Predvsem so izpostavljene osebe s predhodno okvarjeno hrbtenico (morebitne prejšnje poškodbe oziroma degenerativne spremembe) in osebe, ki imajo v času trka glavo nagnjeno vstran.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 10. februarja, 2025 Dedovanje
S sestavo oporoke lahko zapustnik doseže, da se njegovo premoženje deduje drugače, kot če pride do dedovanja po zakonu in dedujejo zakoniti dediči. Poznamo različne vrste oporok.
Z oporoko zapustnik svobodno odloča, kako se bo odvijalo dedovanje. Oporoka mu omogoča, da po svojih željah uredi, kako bo njegovo premoženje prešlo na druge osebe.
