Nezgodno zavarovanje, dnevna odškodnina in trajna invalidnost

Nezgodno zavarovanje je eno od najpogosteje sklenjenih zavarovanj. Zavarovalnice z različnimi akcijami nezgodno zavarovanje vneto ponujajo praktično vsem, od šolarjev do upokojencev.

Poznamo individualna, partnerska in kolektivna nezgodna zavarovanja. V polici za nezgodno zavarovanje se običajno predvidi izplačilo zavarovalnine v primeru nezgodne smrti in trajne invalidnosti ter izplačilo dnevne odškodnine. A pri izplačilu se pogosto zaplete.

Preberi več

Odškodnina za poškodbe motorista

V Sloveniji se letno zgodi približno tisoč prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil (motorji, mopedi, skuterji …). Odškodnina za poškodbe motorista se izplača iz obveznega zavarovanja AO ali prostovoljnega zavarovanja AO-plus.

Po statističnih podatkih so za nastanek prometne nesreče največkrat krivi vozniki teh vozil (najpogosteje neprilagojena hitrost). Po mojih izkušnjah pa nesrečo pogosteje zakrivijo drugi udeleženci v prometu (krivda za nezgodo se velikokrat neutemeljeno, pod vtisom statističnih podatkov, pripisuje motoristom).

Preberi več

Odškodnina za delovno nezgodo v gradbeništvu

Delovne nezgode so zelo pogoste v gradbeništvu, pri delu z različnimi stroji oziroma pri zahtevnejšem fizičnem delu. Kdaj je delavec upravičen do odškodnine za delovno nezgodo v gradbeništvu? Kdo je odgovoren za nezgodo in kdo je dolžan plačati odškodnino?

Delo v gradbeništvu je fizično zahtevno in velikokrat nevarno, izvaja se tudi na višini, veliko je improvizacije, hitenja, na skupnem gradbišču sodeluje veliko različnih delavcev, katerih delo pogosto ni ustrezno usklajeno. Hude nesreče, celo s tragičnim koncem, niso redke, kar je prepoznal tudi zakonodajalec, ki je določil, da morajo imeti gradbena podjetja svojo odgovornost obvezno zavarovano.

Preberi več

Odškodnina za zlom stegnenice

Pravična odškodnina za zlom stegnenice, največje in najmočnejše cevaste kosti v človeškem telesu, se giblje od približno 20.000 EUR do 80.000 EUR in tudi več.

Odškodnina za zlom stegnenice, ki jo prejme oškodovanec, je odvisna od obsega škode, ki jo je utrpel zaradi nesreče (glej še prispevek Višina odškodnine za telesne poškodbe), pa tudi od znanja in izkušenj odvetnika ter njegove spretnosti v postopku uveljavljanja odškodnine.

Preberi več

Brezplačna pravna pomoč pri uveljavljanju odškodnine

Brezplačna pravna pomoč (BPP) je namenjena ljudem s slabšim premoženjskim stanjem, da ne bi bili prikrajšani za pravno pomoč pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva. Pod katerimi pogoji in v kolikšnem obsegu lahko upravičenci pridobijo pravico do te pomoči, natančneje ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči.

Iz izkušenj ugotavljam, da bi brez BPP pri uveljavljanju odškodnine marsikdo ostal brez denarja. Če presodim, da bi bilo smiselno pridobiti BPP, stranki predlagam, da vloži prošnjo zanjo na sodišče. Brez BPP je namreč pot do odškodnine za marsikoga zelo omejena.

Preberi več

Odškodnina za zvin gležnja

Zvin gležnja je zelo pogosta poškodba in je lahko lažja ali hujša. Odškodnina za zvin gležnja ni enaka za vse poškodovance, temveč se odmeri glede na stopnjo poškodbe.

Ali bo odškodnina za zvin gležnja sploh izplačana, je seveda v prvi vrsti odvisno od tega, kdo je odgovoren za škodo, ki je posledica zvina gležnja, in ali od te osebe sploh lahko izterjamo odškodnino.

Preberi več

Obljube o visokih odškodninah

Kako z nami do najvišje odškodnine, visoke odškodnine in nizke provizije… Zveni znano? Odškodninske družbe s temi in podobnimi reklamnimi slogani vabijo oškodovance, naj preko njih urejajo odškodnino, kar pa je lahko zelo sporno iz več razlogov. Poleg tega se oškodovanci pogosto počutijo opeharjene, saj se obljube o visokih odškodninah le redko uresničijo.

Takšen odnos je problematičen najprej zato, ker oškodovanec pri odškodninski družbi podpiše bianco (neizpolnjen) obrazec pooblastila, na podlagi katerega ta družba uveljavljanje odškodnine prepusti odvetniku, ki sodeluje z odškodninsko družbo, s stranko pa se nikoli ne sreča. Sodelovanje odvetnikov s temi družbami je vprašljivo, zato ga obsoja in preganja tudi Odvetniška zbornica Slovenije. 

Preberi več

Kazenska odgovornost za prometno nesrečo

Večina prometnih nesreč nastane zaradi malomarnosti. V poglavju »Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa« kazenski zakonik obravnava temeljno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo pa storilca seveda doleti tudi v primeru naklepne povzročitve.

Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je storjeno, če udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je kakšna oseba hudo telesno poškodovana ali zaradi posledic umre ena oseba ali več. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo storilcu ne uide, kazen (denarna kazen, zapor, prepoved vožnje motornega vozila, odvzem vozila) je odvisna od več dejavnikov (to ureja 323. člen KZ-1). 

Preberi več

Nezgodno zavarovanje

Nezgodno zavarovanje sklenemo zato, da smo po morebitni nezgodi upravičeni do določenega denarnega zneska (dnevna odškodnina in zavarovalnina za invalidnost; v primeru smrti zavarovane osebe zavarovalnino prejmejo upravičenci, določeni v zavarovalni polici oziroma v zavarovalnih pogojih).

Nezgodno zavarovanje sklene veliko ljudi, ki pa pogosto ne razumejo vsebine zavarovalne pogodbe, ki je podrobneje opredeljena z zavarovalnimi pogoji. Povedano drugače: pri sklenitvi takšnega zavarovanja navadno ni nobenih nejasnosti, težave običajno nastajajo šele, ko se zavarovana oseba poškoduje in želi izplačilo zavarovalnine.

Preberi več

Tožba zaradi prenizke odškodnine

Ugotavljam, da nekatere zavarovalnice naravnost izkoriščajo nepripravljenost oškodovancev, da bi do višje odškodnine prišli preko sodišča. Res je, da je sodni postopek finančno zahteven, saj so stroški lahko precej visoki, a je vseeno pametno v vsaki zadevi dobro premisliti, ali je tožba zaradi prenizke odškodnine smiselna.

Ob dolgoletnem spremljanju gibanja odškodnin, ki jih zavarovalnice ponujajo za primer sporazumne ureditve zadeve, opažam, da se ponujene odškodnine realno nižajo, svoje pa je v zadnjem času dodala še dokaj visoka inflacija, tako da je premislek o sodnem uveljavljanju odškodnine zelo na mestu.

Preberi več