Odškodnina za zvin vratne hrbtenice

Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba v prometnih nesrečah. Posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani. Odškodnine za zvin vratne hrbtenice se gibljejo od približno tisoč evrov do več deset tisoč evrov.

V prometnih nesrečah je najpogostejša poškodba zvin vratne hrbtenice – glava ob trčenju nenadzorovano zaniha naprej in nazaj. Še posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani, saj uporaba varnostnega pasu te poškodbe ne more preprečiti. Predvsem so izpostavljene osebe s predhodno okvarjeno hrbtenico (morebitne prejšnje poškodbe oziroma degenerativne spremembe) in osebe, ki imajo v času trka glavo nagnjeno vstran.

Preberi več

Divjad na avtocesti

Divjad na avtocesti pogosto povzroči trke z vozili, ki so zaradi visokih hitrostih zelo nevarni. Na slovenskih avtocestah naj bi na leto zabeležili približno 150 naletov na živali. To pa pomeni veliko materialno škodo in v primeru telesnih poškodb voznikov ali potnikov tudi nematerialno škodo.

Škodo na vozilu, ki je nastala ob trčenju v divjad na avtocesti, vozniki pokrijejo iz svojega kasko zavarovanja. Pri kritju škode zaradi telesnih poškodb voznika po sklenjenem AO-plus zavarovanju pa se že prične zapletati. To zavarovanje namreč krije škodo samo v primeru, če je za nezgodo odgovoren sam voznik oziroma če za škodo ni odgovorna druga plačilno sposobna oseba. Za morebitne poškodovane sopotnike pa je ta pot lažja, saj se lahko poplačajo iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

Preberi več

Kazenska odgovornost za prometno nesrečo

Večina prometnih nesreč nastane zaradi malomarnosti. V poglavju »Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa« kazenski zakonik obravnava temeljno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo pa storilca seveda doleti tudi v primeru naklepne povzročitve.

Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je storjeno, če udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je kakšna oseba hudo telesno poškodovana ali zaradi posledic umre ena oseba ali več. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo storilcu ne uide, kazen (denarna kazen, zapor, prepoved vožnje motornega vozila, odvzem vozila) je odvisna od več dejavnikov (to ureja 323. člen KZ-1). 

Preberi več

Povrnitev škode na vozilu

Povrnitev škode na vozilu ne bi smela biti problematična, saj mora vsak lastnik vozila skleniti obvezno zavarovanje odgovornosti. Oškodovancu, ki mu je nastala škoda na vozilu, je na podlagi sklenjenega obveznega zavarovanja povzročitelja zavarovalnica kot odgovorna oseba dolžna povrniti nastalo škodo. Dolžna je vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala, če pa se z vzpostavitvijo prejšnjega stanja škoda ne odpravi popolnoma, je za ostanek škode oškodovancu dolžna plačati denarno odškodnino (164. člen Obligacijskega zakonika).

Kako poteka povrnitev škode na vozilu? Škoda na vozilu se lahko sanira s popravilom (vzpostavitev prejšnjega stanja – restitucija) ali s plačilom denarne odškodnine. Zavarovalnice praviloma plačajo popravilo škode – oškodovancem bodisi povrnejo znesek popravila na podlagi računa bodisi jih napotijo na katerega od zavarovalniških pogodbenih servisov, kjer morajo strokovno opraviti popravilo in nato stroške zavarovalnica povrne direktno servisu. Če je vozilo uničeno (tehnična totalka) in popravilo ni mogoče, pa zavarovalnica izplača denarno odškodnino (kompenzacija).

Preberi več

Čakanje na odškodnino

Kdaj bom dobil odškodnino? Gre za eno najbolj pogostih vprašanj oškodovancev, saj jih poleg ocene višine odškodnine zelo zanima tudi, kdaj bo ta izplačana. V praksi se žal zelo pogosto zgodi, da zavarovalnice svoje odločitve ne sporočijo najbolj hitro, zato se tudi čakanje na odškodnino lahko zavleče.

Koliko časa bo zavarovalnica potrebovala za odgovor na konkreten zahtevek, je zelo nehvaležno napovedati. Tudi v precej enostavnih zadevah je včasih potrebno čakati nerazumno dolgo, pri bolj zapletenih zadevah pa se pogosto zgodi, da zavarovalnica od oškodovanca večkrat zahteva še dodatna pojasnila oziroma dokazila, s čimer čakanje na odškodnino znova in znova podaljšuje.

Preberi več

Odgovornost otrok

Kdo je odgovoren za škodo, ki jo drugemu povzroči otrok? Otrok, starši, vzgojno-izobraževalnih zavod? Odgovornost otrok je odvisna od njihove starosti (pomembni mejniki so sedem, 14 in seveda 18 let) pa tudi drugih dejavnikov, kar ureja Obligacijski zakonik.  

Škodo drugemu običajno naredijo odrasli, vendar pa tudi primerov, ko to storijo mlajši od 18 let, ni malo. Obligacijski zakonik pravi, da starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo. Otrok je lahko odškodninsko odgovoren šele po sedmem letu (solidarna odgovornost, če je poleg staršev odgovoren tudi otrok). 

Preberi več

Kako ravnati ob prometni nesreči

Po prometni nesreči je treba najprej poskrbeti za preprečitev nastanka dodatne škode oziroma za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu in kraj nesreče primerno zavarovati. Ponesrečencem je treba pomagati in nuditi osnovno nujno pomoč, če smo za to ustrezno usposobljeni. Po potrebi pokličemo reševalce in o dogodku obvestimo policijo. Odgovor na vprašanje, kako ravnati ob prometni nesreči, pa je odvisen tudi od kategorije prometne nesreče in od konkretne situacije.

Kako ravnati ob prometni nesreči je pogosto in pomembno vprašanje tudi zaradi poplačila nastale škode. V praksi je zelo aktualna dilema, ali je nujno poklicati policijo ali ne.

Preberi več

Odškodninski postopek na sodišču

Stranke pogosto sprašujejo, kako in koliko časa poteka odškodninski postopek na sodišču. Nekateri laiki si zmotno predstavljajo, da odškodnina do oškodovanca pride kmalu po vložitvi odškodninske tožbe in takoj po vložitvi že vneto kličejo, kdaj bo sodišče odločilo o njihovem primeru. Ko izvejo, da sodišče za rešitev zadeve običajno potrebuje več kot leto dni, se hudujejo, saj so pričakovali, da bodo do odškodnine prišli v nekaj mesecih.

Kdaj je treba odškodninsko zadevo sploh reševati preko sodišča? Za odškodninski postopek na sodišču se stranka skupaj z odvetnikom odloči v primeru, ko med oškodovancem in odgovorno osebo (povzročiteljevo zavarovalnico) ne pride do sporazumne rešitve in dogovora. V nadaljevanju opisujemo potek postopka, ki razkriva, zakaj traja tudi leto in več.

Preberi več

Odškodnina za hude telesne poškodbe

Odškodnina za hude telesne poškodbe je najvišja za izjemno hude primere (VI. stopnja po Fischerjevem sistemu razvrščanja poškodb), ki pa so na srečo redki, bolj pogoste so zelo hude (V. stopnja) in hude poškodbe (IV. stopnja). Pri odmeri odškodnine se pri vsakem oškodovancu upoštevajo tudi subjektivne okoliščine, zato se odškodnine za podobne poškodbe lahko precej razlikujejo.   

S strani zavarovalnice ponujena odškodnina za hude telesne poškodbe je velikokrat prenizka, zato je zelo smiselno preveriti, ali se ne bi izplačalo višje odškodnine iztožiti na sodišču.

Preberi več

Odškodnina za lahke poškodbe

Na odškodnino večinoma pomislimo ob hudih poškodbah, le redko ob lažjih oziroma manjših, ki pa so med najpogostejšimi. Čeprav obseg škode ni posebno velik, oškodovancem pripada denarna odškodnina za lahke poškodbe, zato se splača potruditi, da pridemo do njenega izplačila.

Oškodovanci se sprašujejo, ali jim odškodnina za lahke poškodbe sploh pripada oziroma se bojijo, da bodo stroški večji od izplačanega zneska odškodnine, zato se za njeno uveljavljanje odločijo le redko ali pa čakajo tako dolgo, da zadeva zastara. Toda bojazen, da bi stroški presegli znesek odškodnine, so v večini primerov odveč. Odgovorna oseba mora namreč plačati tudi odvetniške stroške, tako da v primeru sporazumne ureditve zadeve s poravnavo zavarovalnice poleg odškodnine praviloma vedno priznajo tudi stroške zastopanja po odvetniški tarifi. Če zadeve ni mogoče rešiti z zavarovalnico, preostane samo pot na sodišče, kjer pa dejansko lahko nastanejo precej visoki stroški.

Preberi več