Ljudje pogosto sprašujejo, ali je uveljavljanje odškodnine pri zavarovalnici sploh smiselno. Pomisleke imajo, ker njihove poškodbe v prometni nesreči niso bile zelo velike in se bojijo, da bodo pri tem nastali ogromni stroški, včasih pa njihovi pomisleki temeljijo na dejstvu, da so z nepravilnim ravnanjem tudi sami prispevali k nastanku škode.

Večina oškodovancev v prometnih nesrečah utrpi lažje poškodbe, kar pa še ne pomeni, da jim ne gre ustrezna odškodnina oziroma da se jim uveljavljanje odškodnine ne splača. Seveda pa morajo biti pri tem pazljivi, da na koncu res ne bodo plačali več, kot bodo dobili.

Preberi več

Ob sklepanju osnovnega, obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) bolj ozaveščeni lastniki vozil sklenejo tudi prostovoljno zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, tako imenovano AO-plus zavarovanje. Zanimiva je primerjava AO-plus zavarovanj, ki jih ponujajo posamezne zavarovalnice, saj so med njimi zelo velike razlike. 

Vsebini zavarovalnih pogojev, ki opredeljujejo kritje posameznega zavarovanja, zavarovanci pogosto posvečajo premalo pozornosti, in zdi se, da se zanašajo na  različne reklamne slogane: Vse bo v redu, Nikoli sami, Brezskrbni na poti… Odločitev za izbiro zavarovanja včasih prepustijo kar zavarovalnemu zastopniku ali pa mu naročijo, naj izbere čim bolj ugodno (poceni) različico zavarovanja. Ko pride do prometne nesreče, pa se pogosto izkaže, da odločitev za najcenejše zavarovanje ni bila najboljša.

Preberi več

S sestavo oporoke lahko zapustnik doseže, da se njegovo premoženje deduje drugače, kot če pride do dedovanja po zakonu in dedujejo zakoniti dediči. Poznamo različne vrste oporok.

Z oporoko zapustnik svobodno odloča, kako se bo odvijalo dedovanje. Oporoka mu omogoča, da po svojih željah uredi, kako bo njegovo premoženje prešlo na druge osebe.

Preberi več

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko od povzročitelja poškodb zahteva povračilo stroškov zdravljenja; najpogostejši so regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce

Pravico ZZZS do povrnitve škode, ki jo je ta imel zaradi stroškov zdravljenja poškodovanca in izplačil nadomestil v času bolniškega staleža, ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v členih od 86 do 94). Za primere poškodb pri delu zaradi neizvedenih ukrepov za varstvo pri delu so v tem sklopu predvideni tudi regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce.

Preberi več

Kdor zaradi izjemno hudih telesnih poškodb svojcev trpi duševne bolečine, mu po Obligacijskem zakoniku pripada odškodnina zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega.

Gre za eno od zakonskih izjem, po kateri so do odškodnine upravičeni posredni oškodovanci, ki načeloma nimajo pravice do povrnitve škode, a se jim pod posebnimi pogoji omogoči izplačilo odškodnine za duševne bolečine. Krog upravičencev, ki so s poškodovancem praviloma zelo tesno čustveno povezani, je zakonodajalec določil v 180. členu Obligacijskega zakonika.

Preberi več

Kljub temu, da imajo v prometnih nezgodah poškodovani sopotniki pravico do odškodnine zaradi utrpelih telesnih poškodb, je nekateri ne želijo uveljavljati. Mislijo namreč, da bo odškodnina za poškodbe sopotnika bremenila povzročitelja, ki je lahko njihov prijatelj ali sorodnik.

A pomisleki niso na mestu, saj se odškodnina za sopotnika skoraj vedno izplača iz obveznega zavarovanja povzročiteljevega vozila. Dvomi poškodovanih sopotnikov izhajajo iz prepričanja, da bo moral povzročitelj zavarovalnici vrniti vsoto, ki jim jo bodo izplačale. To je sicer lahko res, vendar le izjemoma – če bi povzročitelj izgubil zavarovalne pravice. Do tega pa najpogosteje pride, če povzroči nezgodo pod vplivom alkohola ali brez vozniškega dovoljenja.

Preberi več

Udeleženci prometnih nesreč se pogosto znajdejo v situaciji, ko določeno časovno obdobje nimajo na razpolago svojega vozila (bodisi zaradi popravila bodisi zaradi nakupa novega vozila). Jim za ta čas pripada odškodnina zaradi neuporabe vozila?

Danes je večina ljudi dnevno odvisna od uporabe vozila. Če se zgodi nesreča in je vozilo zaradi poškodbe na popravilu, so neredko v veliki stiski. Prav tako so v nezavidljivem položaju, če je vozilo uničeno in so primorani izbrati in kupiti novo. Zavarovalnice jim ne ponudijo jasnega odgovora, kdaj jim pripada odškodnina zaradi neuporabe vozila, raje jim prodajajo zavarovanje nadomestnega vozila v okviru kasko zavarovanja.

Preberi več

V Sloveniji se vsako leto zgodi 10.000 delovnih nesreč, od tega je približno pet odstotkov težjih; za uveljavitev svojih pravic oškodovanci nujno potrebujejo ustrezno strokovno pomoč, ki jim jo lahko nudi izkušen odvetnik za delovne nesreče.

Po podatkih Inšpektorata RS za delo pri nas v delovnih nesrečah letno umre od 15 do 29 ljudi. Največ hudih nesreč s smrtnim izidom se zgodi v gradbeništvu (zaradi padcev z višine, udara gibajočih delov opreme, padcev bremen in udara električnega toka). Stroški delovnih nesreč imajo velik vpliv na celotno družbo (predstavljajo približno štiri odstotke BDP), močno pa zaznamujejo tudi poškodovance in njihove družine.

Preberi več

Poškodbe oči lahko vodijo v okvaro vida ali celo do njegove izgube, kar pomembno vpliva na poškodovančevo nadaljnje življenje. V primeru, ko oškodovancu pripada odškodnina za poškodbo oči, se zastavlja vprašanje, kakšnega zneska se lahko nadeja.

Poškodbe oči so precej pogoste pri delovnih pa tudi pri prometnih nesrečah. Do njih prav tako velikokrat pride med otroško igro (recimo s fračo) in pri uporabi pirotehnike. Poškodbe vida so glede na težo posledic zelo različne: od zelo lahkih (I. skupina po Fischerjevi lestvici), ki ne puščajo trajnih posledic, do izjemno hudih (npr. izguba obeh očes; najvišja – VI. skupina po Fischerju).

Preberi več

Udeleženci prometnih nesreč, pri katerih je prišlo do hudih telesnih poškodb, nujno potrebujejo strokovnjaka, ki jim bo svetoval tako glede morebitnega kazenskega postopka kot glede postopka za uveljavljanje odškodnine. Pri tem jim bo znal najbolje pomagati izkušen odvetnik za prometne nesreče.

Kazenski zakonik za udeleženca prometne nesreče, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana, določa denarno kazen ali zapor do treh let (323. člen KZ-1). V primeru smrti ene ali več oseb pa se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.

Preberi več