Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06) ureja tudi odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane zaradi obveznega cepljenja. Po objavljenih podatkih naj bi bila odškodnina zaradi obveznega cepljenja pri nas izplačana samo v enem primeru.

Zakon določa, da ima oseba, ki ji je z obveznim cepljenjem nastala škoda na zdravju (resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij), pravico do odškodnine. Če zaradi posledic cepljenja umre, odškodnina zaradi obveznega cepljenja pripada zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju, otrokom in staršem, seveda pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu.

Preberi več

Če po zaključku zdravljenja telesnih poškodb, dobljenih v prometni ali delovni nezgodi, in izplačani odškodnini pride (lahko tudi po več letih) do nepričakovanega hudega poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma do dodatnih zdravstvenih zapletov, ki so povezani s to nezgodo, se lahko dodatno izplača odškodnina za novo škodo.

Na nastanek nove škode oškodovanci največkrat ne pomislijo, saj so prepričani, da je bila s sklenitvijo poravnave njihova odškodninska zadeva dokončno zaključena.

Preberi več

V Sloveniji med najpogostejša zavarovanja spada premoženjsko zavarovanje, v sklopu tega pa avtomobilsko zavarovanje.

Medtem ko je v razvitem svetu na prvem mestu sklenitev življenjskega zavarovanja, se pri nas med najpogostejša zavarovanja uvršča premoženjsko zavarovanje (požarno zavarovanje, zavarovanje stanovanjskih premičnin, avtomobilsko itd. ter razne kombinacije).

Preberi več

Veliko oškodovancev, ki so v prometni nezgodi utrpeli materialno in nematerialno škodo, je nezadovoljnih, saj menijo, da je odškodnina, ki jim jo ponuja zavarovalnica, prenizka. Ne razumejo, zakaj jim ne pripada odškodnina za manjvrednost vozila.

Na drugi strani pa so nekateri oškodovanci prepričani, da je škoda manjša, kot je v resnici. Ti so s ponujeno odškodnino prehitro zadovoljni, saj ne poznajo obsega celotne škode. Ne vedo, recimo, da jim gre tudi odškodnina za manjvrednost vozila.

Preberi več

Delavci se pogosto poškodujejo med delom na delovnem stroju. Čeprav dobro poznajo njegovo delovanje in na njem delajo desetletje ali več, gre včasih vseeno kaj narobe. Poškodovanim delavcem pripada odškodnina za poškodbo na stroju, a ne vedno.

Kljub usposabljanju, siceršnji pazljivosti in skrbi za varno delo, se v naglici, hipu nepazljivosti, trenutni slabosti, zaradi povečane nevarnosti, ki izvira iz delovanja stroja, poškodujejo. V takšnih primerih jim praviloma gre odškodnina za poškodbo na stroju.

Preberi več

Obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti sta najpogostejši zavarovanji, modro pa je skleniti tudi katerega od prostovoljnih zavarovanj, npr. osebno zavarovanje.

Med prostovoljna zavarovanja spadajo: prostovoljno zdravstveno zavarovanje, osebno zavarovanje, zavarovanje premoženja itd. Obstaja pa še cela vrsta ozko specializiranih zavarovanj (npr. zavarovanje poklicne odgovornosti). Tokrat se bomo osredotočili na osebno zavarovanje, ki zajema dve zavarovanji: nezgodno in življenjsko. Mogoče ju je skleniti posamezno ali obe z eno polico.

Preberi več

Ljudje pogosto sprašujejo, ali je uveljavljanje odškodnine pri zavarovalnici sploh smiselno. Pomisleke imajo, ker njihove poškodbe v prometni nesreči niso bile zelo velike in se bojijo, da bodo pri tem nastali ogromni stroški, včasih pa njihovi pomisleki temeljijo na dejstvu, da so z nepravilnim ravnanjem tudi sami prispevali k nastanku škode.

Večina oškodovancev v prometnih nesrečah utrpi lažje poškodbe, kar pa še ne pomeni, da jim ne gre ustrezna odškodnina oziroma da se jim uveljavljanje odškodnine ne splača. Seveda pa morajo biti pri tem pazljivi, da na koncu res ne bodo plačali več, kot bodo dobili.

Preberi več

Ob sklepanju osnovnega, obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) bolj ozaveščeni lastniki vozil sklenejo tudi prostovoljno zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, tako imenovano AO-plus zavarovanje. Zanimiva je primerjava AO-plus zavarovanj, ki jih ponujajo posamezne zavarovalnice, saj so med njimi zelo velike razlike. 

Vsebini zavarovalnih pogojev, ki opredeljujejo kritje posameznega zavarovanja, zavarovanci pogosto posvečajo premalo pozornosti, in zdi se, da se zanašajo na  različne reklamne slogane: Vse bo v redu, Nikoli sami, Brezskrbni na poti… Odločitev za izbiro zavarovanja včasih prepustijo kar zavarovalnemu zastopniku ali pa mu naročijo, naj izbere čim bolj ugodno (poceni) različico zavarovanja. Ko pride do prometne nesreče, pa se pogosto izkaže, da odločitev za najcenejše zavarovanje ni bila najboljša.

Preberi več

S sestavo oporoke lahko zapustnik doseže, da se njegovo premoženje deduje drugače, kot če pride do dedovanja po zakonu in dedujejo zakoniti dediči. Poznamo različne vrste oporok.

Z oporoko zapustnik svobodno odloča, kako se bo odvijalo dedovanje. Oporoka mu omogoča, da po svojih željah uredi, kako bo njegovo premoženje prešlo na druge osebe.

Preberi več

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko od povzročitelja poškodb zahteva povračilo stroškov zdravljenja; najpogostejši so regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce

Pravico ZZZS do povrnitve škode, ki jo je ta imel zaradi stroškov zdravljenja poškodovanca in izplačil nadomestil v času bolniškega staleža, ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v členih od 86 do 94). Za primere poškodb pri delu zaradi neizvedenih ukrepov za varstvo pri delu so v tem sklopu predvideni tudi regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce.

Preberi več