Kdor zaradi izjemno hudih telesnih poškodb svojcev trpi duševne bolečine, mu po Obligacijskem zakoniku pripada odškodnina zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega.

Gre za eno od zakonskih izjem, po kateri so do odškodnine upravičeni posredni oškodovanci, ki načeloma nimajo pravice do povrnitve škode, a se jim pod posebnimi pogoji omogoči izplačilo odškodnine za duševne bolečine. Krog upravičencev, ki so s poškodovancem praviloma zelo tesno čustveno povezani, je zakonodajalec določil v 180. členu Obligacijskega zakonika.

Preberi več

Kljub temu, da imajo v prometnih nezgodah poškodovani sopotniki pravico do odškodnine zaradi utrpelih telesnih poškodb, je nekateri ne želijo uveljavljati. Mislijo namreč, da bo odškodnina za poškodbe sopotnika bremenila povzročitelja, ki je lahko njihov prijatelj ali sorodnik.

A pomisleki niso na mestu, saj se odškodnina za sopotnika skoraj vedno izplača iz obveznega zavarovanja povzročiteljevega vozila. Dvomi poškodovanih sopotnikov izhajajo iz prepričanja, da bo moral povzročitelj zavarovalnici vrniti vsoto, ki jim jo bodo izplačale. To je sicer lahko res, vendar le izjemoma – če bi povzročitelj izgubil zavarovalne pravice. Do tega pa najpogosteje pride, če povzroči nezgodo pod vplivom alkohola ali brez vozniškega dovoljenja.

Preberi več

Udeleženci prometnih nesreč se pogosto znajdejo v situaciji, ko določeno časovno obdobje nimajo na razpolago svojega vozila (bodisi zaradi popravila bodisi zaradi nakupa novega vozila). Jim za ta čas pripada odškodnina zaradi neuporabe vozila?

Danes je večina ljudi dnevno odvisna od uporabe vozila. Če se zgodi nesreča in je vozilo zaradi poškodbe na popravilu, so neredko v veliki stiski. Prav tako so v nezavidljivem položaju, če je vozilo uničeno in so primorani izbrati in kupiti novo. Zavarovalnice jim ne ponudijo jasnega odgovora, kdaj jim pripada odškodnina zaradi neuporabe vozila, raje jim prodajajo zavarovanje nadomestnega vozila v okviru kasko zavarovanja.

Preberi več

V Sloveniji se vsako leto zgodi 10.000 delovnih nesreč, od tega je približno pet odstotkov težjih; za uveljavitev svojih pravic oškodovanci nujno potrebujejo ustrezno strokovno pomoč, ki jim jo lahko nudi izkušen odvetnik za delovne nesreče.

Po podatkih Inšpektorata RS za delo pri nas v delovnih nesrečah letno umre od 15 do 29 ljudi. Največ hudih nesreč s smrtnim izidom se zgodi v gradbeništvu (zaradi padcev z višine, udara gibajočih delov opreme, padcev bremen in udara električnega toka). Stroški delovnih nesreč imajo velik vpliv na celotno družbo (predstavljajo približno štiri odstotke BDP), močno pa zaznamujejo tudi poškodovance in njihove družine.

Preberi več

Poškodbe oči lahko vodijo v okvaro vida ali celo do njegove izgube, kar pomembno vpliva na poškodovančevo nadaljnje življenje. V primeru, ko oškodovancu pripada odškodnina za poškodbo oči, se zastavlja vprašanje, kakšnega zneska se lahko nadeja.

Poškodbe oči so precej pogoste pri delovnih pa tudi pri prometnih nesrečah. Do njih prav tako velikokrat pride med otroško igro (recimo s fračo) in pri uporabi pirotehnike. Poškodbe vida so glede na težo posledic zelo različne: od zelo lahkih (I. skupina po Fischerjevi lestvici), ki ne puščajo trajnih posledic, do izjemno hudih (npr. izguba obeh očes; najvišja – VI. skupina po Fischerju).

Preberi več

Udeleženci prometnih nesreč, pri katerih je prišlo do hudih telesnih poškodb, nujno potrebujejo strokovnjaka, ki jim bo svetoval tako glede morebitnega kazenskega postopka kot glede postopka za uveljavljanje odškodnine. Pri tem jim bo znal najbolje pomagati izkušen odvetnik za prometne nesreče.

Kazenski zakonik za udeleženca prometne nesreče, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana, določa denarno kazen ali zapor do treh let (323. člen KZ-1). V primeru smrti ene ali več oseb pa se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.

Preberi več

V Sloveniji se letno zgodi približno tisoč prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil (motorji, mopedi, skuterji…). Odškodnina za poškodbe motorista se izplača iz obveznega zavarovanja AO ali prostovoljnega zavarovanja AO-plus.

Po statističnih podatkih so za nastanek prometne nesreče največkrat krivi vozniki teh vozil (najpogosteje neprilagojena hitrost). Po mojih izkušnjah pa nesrečo pogosteje zakrivijo drugi udeleženci v prometu (krivda za nezgodo se velikokrat neutemeljeno, pod vtisom statističnih podatkov, pripisuje motoristom).

Preberi več

Marsikdo se ubada z vprašanjem, koliko bo stal sodni postopek oziroma vložitev tožbe. Skrb glede višine stroškov in končnega uspeha je povsem na mestu, saj se lahko zgodi, da po letih pravdanja na sodišču tožnik ugotovi, da se mu vse skupaj sploh ni izplačalo, saj so mu nastali samo sodni stroški.

Da bi se izognili takšnemu razpletu, je treba zadevo pravočasno skrbno preučiti in realno oceniti možnosti za uspeh v sodnem postopku.

Preberi več

Obligacijski zakonik v 179. členu določa, da za nematerialno škodo oškodovancu pripada »pravična denarna odškodnina«. Kaj pa je pravična denarna odškodnina?

Gre za širok pravni standard, s katerim se le na splošno opredeljuje okvir za določitev odškodnine, nato pa je odločevalcu prepuščeno, da glede na konkretne okoliščine odloči, kaj je pravična denarna odškodnina.

Preberi več

Z uveljavljanjem povrnitve premoženjske škode se najpogosteje srečamo v primeru prometne nesreče. Škoda na vozilu lahko povzroča nemalo preglavic.

Če je škoda na vozilu nastala zaradi krivde drugega v prometni nesreči udeleženega voznika, lahko oškodovanec povrnitev škode uveljavlja iz povzročiteljevega obveznega zavarovanja odgovornosti ali iz lastnega kasko zavarovanja. Čeprav bi moralo biti reševanje škode iz kasko zavarovanja enostavno, v praksi pogosto še zdaleč ni tako. V kolikor gre za manjšo škodo, praviloma sicer ni težav, če pa je škoda večja in je popravilo zato drago, je pred zavarovanci običajno trd oreh.  

Preberi več