Odškodnina za paraplegijo in tetraplegijo

Za paraplegijo in tetraplegijo so najpogosteje krive poškodbe v prometnih nesrečah, delovnih nezgodah in pri športu. Ker zavarovalnice pogosto nočejo plačati ustrezne odškodnine, sodna pot do pravičnega zneska lahko traja tudi več let.

Paraplegija (ohromelost obeh spodnjih udov), še bolj pa tetraplegija (ohromelost od vratu navzdol) oškodovanca močno prizadene na vseh področjih življenja. Poleg izjemno velike nematerialne škode utrpi tudi veliko materialno škodo.

Preberi več

Reševanje zahtevnih škod

Pri zapletenih zavarovalniških zadevah je smiselno poiskati strokovno pomoč izkušenih odvetnikov, ki dobro poznajo aktualno odškodninsko-zavarovalniško problematiko. To je še posebno priporočljivo, če je prišlo do hudih telesnih poškodb, poškodb s smrtnim izidom ali je oškodovancev več. Za reševanje zahtevnih škod in uveljavljanje odškodnine je namreč potrebnih veliko izkušenj in znanja.

Da reševanje zahtevnih škod ni enostavno, priča tudi podatek, da imajo nekatere zavarovalnice posebne oddelke za reševanje kompleksnih škod, v katerih se z izplačilom odškodnin (oziroma zavarovalnin) ukvarjajo najbolj izkušeni in usposobljeni pravniki. Na drugi strani pa imajo samooklicani strokovnjaki, ki  oškodovance pogosto kličejo takoj po vrnitvi iz bolnišnice in jim ponujajo pomoč pri uveljavljanju odškodnine, premalo znanja in izkušenj za uspešno zastopanje. To se še najbolj izkaže v zapletenejših odškodninskih primerih, zato je priporočljivo, da oškodovanci pomoč poiščejo pri izkušenem odvetniku, ki bo korektno predstavil potek postopka in bo znal ustrezno svetovati ter pomagati pri iskanju najbolj optimalne rešitve.

Preberi več

Odškodnina v kazenskem postopku

Kazenski zakonik predvideva, da se o odškodninskem zahtevku oškodovanca, torej o odškodnini, lahko odloča tudi v kazenskem postopku, a v praksi se to zgodi sorazmerno redko.

Sodišče oškodovance praviloma napoti na civilno sodišče, kjer naj odškodnino uveljavljajo v pravdnem postopku. Odškodninski zahtevek se na predlog upravičenca lahko obravnava tudi v kazenskem postopku, vendar le, če se postopek zaradi tega ne bi preveč zavlekel.

Preberi več

Odškodnina za zlom stegnenice

Pravična odškodnina za zlom stegnenice, največje in najmočnejše cevaste kosti v človeškem telesu, se giblje od približno 20.000 EUR do 80.000 EUR in tudi več.

Odškodnina za zlom stegnenice, ki jo prejme oškodovanec, je odvisna od obsega škode, ki jo je utrpel zaradi nesreče (glej še prispevek Višina odškodnine za telesne poškodbe), pa tudi od znanja in izkušenj odvetnika ter njegove spretnosti v postopku uveljavljanja odškodnine.

Preberi več

Brezplačna pravna pomoč pri uveljavljanju odškodnine

Brezplačna pravna pomoč (BPP) je namenjena ljudem s slabšim premoženjskim stanjem, da ne bi bili prikrajšani za pravno pomoč pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva. Pod katerimi pogoji in v kolikšnem obsegu lahko upravičenci pridobijo pravico do te pomoči, natančneje ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči.

Iz izkušenj ugotavljam, da bi brez BPP pri uveljavljanju odškodnine marsikdo ostal brez denarja. Če presodim, da bi bilo smiselno pridobiti BPP, stranki predlagam, da vloži prošnjo zanjo na sodišče. Brez BPP je namreč pot do odškodnine za marsikoga zelo omejena.

Preberi več

Odškodnina za zvin gležnja

Zvin gležnja je zelo pogosta poškodba in je lahko lažja ali hujša. Odškodnina za zvin gležnja ni enaka za vse poškodovance, temveč se odmeri glede na stopnjo poškodbe.

Ali bo odškodnina za zvin gležnja sploh izplačana, je seveda v prvi vrsti odvisno od tega, kdo je odgovoren za škodo, ki je posledica zvina gležnja, in ali od te osebe sploh lahko izterjamo odškodnino.

Preberi več

Obljube o visokih odškodninah

Kako z nami do najvišje odškodnine, visoke odškodnine in nizke provizije… Zveni znano? Odškodninske družbe s temi in podobnimi reklamnimi slogani vabijo oškodovance, naj preko njih urejajo odškodnino, kar pa je lahko zelo sporno iz več razlogov. Poleg tega se oškodovanci pogosto počutijo opeharjene, saj se obljube o visokih odškodninah le redko uresničijo.

Takšen odnos je problematičen najprej zato, ker oškodovanec pri odškodninski družbi podpiše bianco (neizpolnjen) obrazec pooblastila, na podlagi katerega ta družba uveljavljanje odškodnine prepusti odvetniku, ki sodeluje z odškodninsko družbo, s stranko pa se nikoli ne sreča. Sodelovanje odvetnikov s temi družbami je vprašljivo, zato ga obsoja in preganja tudi Odvetniška zbornica Slovenije. 

Preberi več

Odškodnina za poškodbo glave

Poškodbo glave zelo pogosto utrpijo udeleženci prometnih pa tudi delovnih nesreč.

Hujša poškodba glave in možganov lahko pusti trajne posledice, ki močno poslabšajo kakovost življenja, zato oškodovancem pripada ustrezna odškodnina za poškodbo glave.

Preberi več

Odškodnina za smrt bližnjega

Obligacijski zakonik določa, da se odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega izplača najbližjim sorodnikom: zakoncu, staršem, otrokom ter bratom in sestram, če so živeli skupaj s pokojnikom (trajnejša življenjska skupnost).

Nekatere države (npr. Nemčija) ne poznajo odškodnine za smrt bližnjega, saj menijo, da izgube človeškega življenja ni mogoče ovrednotiti v denarju in bi bila odškodnina nemoralna.

Preberi več

Višina odškodnine – ocena možnosti za uspeh

Višina odškodnine je odvisna od cele vrste okoliščin, zato je za čim bolj realno napoved ustreznega zneska priporočljivo temeljito analizirati vse argumente.

Stranke pogosto želijo takojšen odgovor o možnosti za uspeh oziroma o višini odškodnine, a realna ocena zneska odškodnine, ki si ga oškodovanec lahko obeta, je v večini primerov mogoča le, če predhodno (npr. pri uveljavljanju odškodnine za telesne poškodbe) dobro preučimo vse razpoložljive podatke in okoliščine nastanka škode.

Preberi več