Odškodnina za poškodbo pri športu

Ukvarjanje s športom je po eni strani izjemno pomembno za človekovo zdravje, po drugi strani pa je povezano z vrsto nevarnosti, ki pogosto botrujejo nastanku telesnih poškodb. Do poškodb in vprašanja, ali prizadetemu pripada odškodnina za poškodbo pri športu, pa ne privedejo le ekstremni športi, temveč pogosto tudi povsem običajne športne aktivnosti.

Še največkrat sem se srečal s problematiko uveljavljanja odškodnine za otroke, ki so se poškodovali pri pouku telesne vzgoje. Odškodnina za poškodbo pri športu je pri odraslih aktualna zlasti pri smučanju in agresivnejših ekipnih športih.

Preberi več

Odškodnina za posledice

Ob hujših telesnih poškodbah se oškodovanci soočajo tudi s trajnimi posledicami, ki jih omejujejo na različnih življenjskih področjih. Odškodnina za posledice se obravnava v okviru odškodnine za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Pri hujših poškodbah se največji delež odškodnine izplača ravno na račun odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Odškodnina za posledice je v primerjavi z drugimi oblikami nepremoženjske škode (odškodnina za fizične bolečine in nevšečnosti zdravljenja, odškodnina za strah, odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti) praviloma prisojena v občutno višjih zneskih.

odškodnina za posledice

Višina odškodnine

Pri hujših poškodbah se za trajne podlice običajno prisodi dva- do trikrat višja odškodnina kot za vse ostale oblike nepremoženjske škode skupaj. Pri izjemno hudih telesnih poškodbah pa je ta razlika še bistveno večja – odškodnina za posledice je lahko tudi desetkrat višja. Izjemoma se pri najhujših poškodbah, torej pri paraplegiji in tetraplegiji, na sodišču lahko določi enotna odškodnina. Posamične oblike nepremoženjske škode se med seboj namreč prepletajo, za oškodovanca pa končno ni pomembno, koliko odškodnine dobi za vsako  odškodninsko postavko.

Posledice niso le fizične

Odškodnina za posledice ni odvisna samo od trajnih posledic, ki se kažejo v anatomskem in funkcionalnem smislu, pač pa predvsem od tega, kako te posledice vplivajo na vsakdanje življenje konkretnega oškodovanca. Ugotavlja se, na katerih področjih življenja je vpliv posledic najbolj izrazit oziroma katera področja življenja so najbolj prizadeta. Poškodbe pogosto zelo omejujejo delovno sposobnost poškodovancev, včasih pa je ta povsem izničena, kar vodi v invalidsko upokojitev. Pomembna pa so tudi druga področja življenja. Po hudih poškodbah so oškodovanci lahko omejeno sposobni za normalno družinsko življenje in za odgovorno starševstvo. Niso več sposobni za aktivno preživljanje prostega časa, za različne športne aktivnosti ali hobije, ki so osmišljali njihovo življenje. Ta oblika nepremoženjske škode pa ima tudi premoženjsko komponento: ker je oškodovanec nesposoben oziroma omejeno sposoben za delo, je prikrajšan zaradi izgube zaslužka, poleg tega je prikrajšan tudi zato, ker potrebuje tujo pomoč pri različnih aktivnostih.

Ugotavljanje posledic

Ocena posledic poškodb se ugotavlja na podlagi izpovedi oškodovanca, na podlagi medicinske dokumentacije o njegovem zdravljenju in na podlagi izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke. Pogosto so posledice v posamičnem primeru tako obsežne, da je pri ugotavljanju obsega škode potrebnih več različnih izvedencev. Pravična odškodnina za posledice pa ni odvisna le od omenjenih treh parametrov, pač pa nanjo vpliva tudi primerjava z drugimi dosojenimi odškodninami v podobnih primerih oziroma ustrezna umeščenost konkretne odškodnine med prisojene odškodnine v težjih in lažjih primerih.

Duševno trpljenje

Pri zmanjšanju življenjskih aktivnostih se ugotavlja, česa poškodovanec ne more več početi in tudi, kaj vse dela težje in s povečanimi napori. Najpomembnejši pa je obseg duševnega trpljenja, ki ga sproža nesposobnost za določeno aktivnost. V primeru zelo hudih posledic, ko oškodovanec ne trpi duševnih bolečin, saj tega ni sposoben, ker se svojega stanja ne zaveda (pri komatoznem stanju, pri zelo hudih poškodbah možganov), se tovrstna odškodnina ne izplača.

Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti

V praksi se odškodnina izjemoma izplača tudi zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnostih, vendar mora biti ugotovljeno, da je bila prizadetost oškodovanca zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti precejšnja. Sicer pa se začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti lahko upošteva v okviru fizičnih bolečin in nevšečnosti zdravljenja.

Zavarovalnina

Včasih se zmanjšanje življenjskih aktivnosti ugotavlja tudi s pomočjo ocene odstotka trajne invalidnosti po različnih zavarovalniških tabelah za nezgodno zavarovanje. Takšne ocene (ki so nek pomožen pokazatelj zmanjšanja delovnih oziroma življenjskih aktivnosti) pridejo v poštev predvsem v primerih, ko se poleg obsega odškodnine ugotavlja tudi obseg zavarovalnine po sklenjenih prostovoljnih nezgodnih zavarovanjih (poškodovana oseba ima lahko sklenjeno eno ali več nezgodnih zavarovanj in po vsakem od njih je upravičena do zavarovalnine).

Preberite tudi: Huda prometna nesreča in odškodnina, Odmera odškodnine za telesne poškodbe, Odškodnina za hude telesne poškodbe, Odškodnina za paraplegijo in tetraplegijo, Nezgodno zavarovanje, dnevna odškodnina in trajna invalidnost.

Odgovornost otrok

Kdo je odgovoren za škodo, ki jo drugemu povzroči otrok? Otrok, starši, vzgojno-izobraževalnih zavod? Odgovornost otrok je odvisna od njihove starosti (pomembni mejniki so sedem, 14 in seveda 18 let) pa tudi drugih dejavnikov, kar ureja Obligacijski zakonik.  

Škodo drugemu običajno naredijo odrasli, vendar pa tudi primerov, ko to storijo mlajši od 18 let, ni malo. Obligacijski zakonik pravi, da starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo. Otrok je lahko odškodninsko odgovoren šele po sedmem letu (solidarna odgovornost, če je poleg staršev odgovoren tudi otrok). 

Preberi več

Odškodninski postopek na sodišču

Stranke pogosto sprašujejo, kako in koliko časa poteka odškodninski postopek na sodišču. Nekateri laiki si zmotno predstavljajo, da odškodnina do oškodovanca pride kmalu po vložitvi odškodninske tožbe in takoj po vložitvi že vneto kličejo, kdaj bo sodišče odločilo o njihovem primeru. Ko izvejo, da sodišče za rešitev zadeve običajno potrebuje več kot leto dni, se hudujejo, saj so pričakovali, da bodo do odškodnine prišli v nekaj mesecih.

Kdaj je treba odškodninsko zadevo sploh reševati preko sodišča? Za odškodninski postopek na sodišču se stranka skupaj z odvetnikom odloči v primeru, ko med oškodovancem in odgovorno osebo (povzročiteljevo zavarovalnico) ne pride do sporazumne rešitve in dogovora. V nadaljevanju opisujemo potek postopka, ki razkriva, zakaj traja tudi leto in več.

Preberi več

Odškodnina za hude telesne poškodbe

Odškodnina za hude telesne poškodbe je najvišja za izjemno hude primere (VI. stopnja po Fischerjevem sistemu razvrščanja poškodb), ki pa so na srečo redki, bolj pogoste so zelo hude (V. stopnja) in hude poškodbe (IV. stopnja). Pri odmeri odškodnine se pri vsakem oškodovancu upoštevajo tudi subjektivne okoliščine, zato se odškodnine za podobne poškodbe lahko precej razlikujejo.   

S strani zavarovalnice ponujena odškodnina za hude telesne poškodbe je velikokrat prenizka, zato je zelo smiselno preveriti, ali se ne bi izplačalo višje odškodnine iztožiti na sodišču.

Preberi več

Odškodnina za lahke poškodbe

Na odškodnino večinoma pomislimo ob hudih poškodbah, le redko ob lažjih oziroma manjših, ki pa so med najpogostejšimi. Čeprav obseg škode ni posebno velik, oškodovancem pripada denarna odškodnina za lahke poškodbe, zato se splača potruditi, da pridemo do njenega izplačila.

Oškodovanci se sprašujejo, ali jim odškodnina za lahke poškodbe sploh pripada oziroma se bojijo, da bodo stroški večji od izplačanega zneska odškodnine, zato se za njeno uveljavljanje odločijo le redko ali pa čakajo tako dolgo, da zadeva zastara. Toda bojazen, da bi stroški presegli znesek odškodnine, so v večini primerov odveč. Odgovorna oseba mora namreč plačati tudi odvetniške stroške, tako da v primeru sporazumne ureditve zadeve s poravnavo zavarovalnice poleg odškodnine praviloma vedno priznajo tudi stroške zastopanja po odvetniški tarifi. Če zadeve ni mogoče rešiti z zavarovalnico, preostane samo pot na sodišče, kjer pa dejansko lahko nastanejo precej visoki stroški.

Preberi več

Odškodnina za zlom reber

Srce, pljuča, delno tudi vranico in jetra pred poškodbami ščiti 12 parov reber. Ob delovanju sile (padci, udarci, stisnjenje pri, recimo, prometnih nesrečah) prihaja do različno hudih poškodb reber, od udarnin do poka ali zloma enega ali več reber.

Ob zelo velikih silah lahko odlomki reber poškodujejo notranje organe. Odškodnina za zlom reber je odvisna od različnih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na potek in trajanje zdravljenja, od intenzivnosti bolečin, od trajnih posledic itd.

Preberi več

Strokovnjaki za odškodnine

Če želite priti do odškodnine, je najbolje, da se čim prej obrnete direktno na odvetnike, ki se ukvarjajo z uveljavljanjem odškodnin pri zavarovalnicah oziroma pri drugih odgovornih osebah tako v izvensodnih kot sodnih postopkih. V množici subjektov, ki oškodovancem ponujajo pomoč pri uveljavljanju odškodnine, je smotrno izbrati takšne, ki so res strokovnjaki za odškodnine.

Med oglaševalci, ki oškodovancem obljubljajo visoke oziroma najvišje odškodnine, prednjačijo različne posredniške družbe, ki pa same ne delujejo v postopkih na zavarovalnicah in sodiščih. Vedeti je treba, da strokovnjaki za odškodnine niso kar vsi, ki se za take oglašujejo. 

Preberi več

Odmera odškodnine za telesne poškodbe

Medtem ko je obseg materialne škode mogoče dokaj dobro objektivno izmeriti, pa je ugotavljanje oziroma odmera odškodnine za telesne poškodbe bolj zapletena.

V odškodnino za telesne poškodbe spada poleg nematerialne škode tudi materialna, kar nekatere zavarovalnice zelo rade »pozabljajo« in tako oškodovance prikrajšajo za popolno odškodnino. Ignoriranje materialne škode pri telesnih poškodbah je še posebno aktualno pri reševanju zahtevkov za škodo, ki jo povzročijo neznana vozila, za katero jamči Slovensko zavarovalno združenje. Odmera odškodnine za telesne poškodbe mora tako upoštevati tudi škodo zaradi stroškov zdravljenja, nakupa medicinskih pripomočkov, potrebne tuje nege in pomoči po poškodbi in končno tudi škodo zaradi izgube zaslužka.

Preberi več

Odškodnina za novo škodo

Če po zaključku zdravljenja telesnih poškodb, dobljenih v prometni ali delovni nezgodi, in izplačani odškodnini pride (lahko tudi po več letih) do nepričakovanega hudega poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma do dodatnih zdravstvenih zapletov, ki so povezani s to nezgodo, se lahko dodatno izplača odškodnina za novo škodo.

Na nastanek nove škode oškodovanci največkrat ne pomislijo, saj so prepričani, da je bila s sklenitvijo poravnave njihova odškodninska zadeva dokončno zaključena.

Preberi več