Odškodninski postopek na sodišču

Stranke pogosto sprašujejo, kako in koliko časa poteka odškodninski postopek na sodišču. Nekateri laiki si zmotno predstavljajo, da odškodnina do oškodovanca pride kmalu po vložitvi odškodninske tožbe in takoj po vložitvi že vneto kličejo, kdaj bo sodišče odločilo o njihovem primeru. Ko izvejo, da sodišče za rešitev zadeve običajno potrebuje več kot leto dni, se hudujejo, saj so pričakovali, da bodo do odškodnine prišli v nekaj mesecih.

Kdaj je treba odškodninsko zadevo sploh reševati preko sodišča? Za odškodninski postopek na sodišču se stranka skupaj z odvetnikom odloči v primeru, ko med oškodovancem in odgovorno osebo (povzročiteljevo zavarovalnico) ne pride do sporazumne rešitve in dogovora. V nadaljevanju opisujemo potek postopka, ki razkriva, zakaj traja tudi leto in več.

Preberi več

Odškodnina za lahke poškodbe

Na odškodnino večinoma pomislimo ob hudih poškodbah, le redko ob lažjih oziroma manjših, ki pa so med najpogostejšimi. Čeprav obseg škode ni posebno velik, oškodovancem pripada denarna odškodnina za lahke poškodbe, zato se splača potruditi, da pridemo do njenega izplačila.

Oškodovanci se sprašujejo, ali jim odškodnina za lahke poškodbe sploh pripada oziroma se bojijo, da bodo stroški večji od izplačanega zneska odškodnine, zato se za njeno uveljavljanje odločijo le redko ali pa čakajo tako dolgo, da zadeva zastara. Toda bojazen, da bi stroški presegli znesek odškodnine, so v večini primerov odveč. Odgovorna oseba mora namreč plačati tudi odvetniške stroške, tako da v primeru sporazumne ureditve zadeve s poravnavo zavarovalnice poleg odškodnine praviloma vedno priznajo tudi stroške zastopanja po odvetniški tarifi. Če zadeve ni mogoče rešiti z zavarovalnico, preostane samo pot na sodišče, kjer pa dejansko lahko nastanejo precej visoki stroški.

Preberi več

Strokovnjaki za odškodnine

Če želite priti do odškodnine, je najbolje, da se čim prej obrnete direktno na odvetnike, ki se ukvarjajo z uveljavljanjem odškodnin pri zavarovalnicah oziroma pri drugih odgovornih osebah tako v izvensodnih kot sodnih postopkih. V množici subjektov, ki oškodovancem ponujajo pomoč pri uveljavljanju odškodnine, je smotrno izbrati takšne, ki so res strokovnjaki za odškodnine.

Med oglaševalci, ki oškodovancem obljubljajo visoke oziroma najvišje odškodnine, prednjačijo različne posredniške družbe, ki pa same ne delujejo v postopkih na zavarovalnicah in sodiščih. Vedeti je treba, da strokovnjaki za odškodnine niso kar vsi, ki se za take oglašujejo. 

Preberi več

Odškodnina za novo škodo

Če po zaključku zdravljenja telesnih poškodb, dobljenih v prometni ali delovni nezgodi, in izplačani odškodnini pride (lahko tudi po več letih) do nepričakovanega hudega poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma do dodatnih zdravstvenih zapletov, ki so povezani s to nezgodo, se lahko dodatno izplača odškodnina za novo škodo.

Na nastanek nove škode oškodovanci največkrat ne pomislijo, saj so prepričani, da je bila s sklenitvijo poravnave njihova odškodninska zadeva dokončno zaključena.

Preberi več

Uveljavljanje odškodnine – da ali ne?

Ljudje pogosto sprašujejo, ali je uveljavljanje odškodnine pri zavarovalnici sploh smiselno. Pomisleke imajo, ker njihove poškodbe v prometni nesreči niso bile zelo velike in se bojijo, da bodo pri tem nastali ogromni stroški, včasih pa njihovi pomisleki temeljijo na dejstvu, da so z nepravilnim ravnanjem tudi sami prispevali k nastanku škode.

Večina oškodovancev v prometnih nesrečah utrpi lažje poškodbe, kar pa še ne pomeni, da jim ne gre ustrezna odškodnina oziroma da se jim uveljavljanje odškodnine ne splača. Seveda pa morajo biti pri tem pazljivi, da na koncu res ne bodo plačali več, kot bodo dobili.

Preberi več

Regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko od povzročitelja poškodb zahteva povračilo stroškov zdravljenja; najpogostejši so regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce

Pravico ZZZS do povrnitve škode, ki jo je ta imel zaradi stroškov zdravljenja poškodovanca in izplačil nadomestil v času bolniškega staleža, ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v členih od 86 do 94). Za primere poškodb pri delu zaradi neizvedenih ukrepov za varstvo pri delu so v tem sklopu predvideni tudi regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce.

Preberi več

Odvetnik za delovne nesreče

V Sloveniji se vsako leto zgodi 10.000 delovnih nesreč, od tega je približno pet odstotkov težjih; za uveljavitev svojih pravic oškodovanci nujno potrebujejo ustrezno strokovno pomoč, ki jim jo lahko nudi izkušen odvetnik za delovne nesreče.

Po podatkih Inšpektorata RS za delo pri nas v delovnih nesrečah letno umre od 15 do 29 ljudi. Največ hudih nesreč s smrtnim izidom se zgodi v gradbeništvu (zaradi padcev z višine, udara gibajočih delov opreme, padcev bremen in udara električnega toka). Stroški delovnih nesreč imajo velik vpliv na celotno družbo (predstavljajo približno štiri odstotke BDP), močno pa zaznamujejo tudi poškodovance in njihove družine.

Preberi več

Odškodnina za poškodbo oči

Poškodbe oči lahko vodijo v okvaro vida ali celo do njegove izgube, kar pomembno vpliva na poškodovančevo nadaljnje življenje. V primeru, ko oškodovancu pripada odškodnina za poškodbo oči, se zastavlja vprašanje, kakšnega zneska se lahko nadeja.

Poškodbe oči so precej pogoste pri delovnih pa tudi pri prometnih nesrečah. Do njih prav tako velikokrat pride med otroško igro (recimo s fračo) in pri uporabi pirotehnike. Poškodbe vida so glede na težo posledic zelo različne: od zelo lahkih (I. skupina po Fischerjevi lestvici), ki ne puščajo trajnih posledic, do izjemno hudih (npr. izguba obeh očes; najvišja – VI. skupina po Fischerju).

Preberi več

Sodni stroški

Marsikdo se ubada z vprašanjem, koliko bo stal sodni postopek oziroma vložitev tožbe. Skrb glede višine stroškov in končnega uspeha je povsem na mestu, saj se lahko zgodi, da po letih pravdanja na sodišču tožnik ugotovi, da se mu vse skupaj sploh ni izplačalo, saj so mu nastali samo sodni stroški.

Da bi se izognili takšnemu razpletu, je treba zadevo pravočasno skrbno preučiti in realno oceniti možnosti za uspeh v sodnem postopku.

Preberi več

Pravična denarna odškodnina

Obligacijski zakonik v 179. členu določa, da za nematerialno škodo oškodovancu pripada »pravična denarna odškodnina«. Kaj pa je pravična denarna odškodnina?

Gre za širok pravni standard, s katerim se le na splošno opredeljuje okvir za določitev odškodnine, nato pa je odločevalcu prepuščeno, da glede na konkretne okoliščine odloči, kaj je pravična denarna odškodnina.

Preberi več